Tihi, hitri in nevarni udeleženci v prometu

Danes bodo promotorji prometne varnosti tudi v središču Ljubljane voznike električnih skirojev opozarjali, da to prevozno sredstvo ni le pripravno za premagovanje razdalj po mestnih ulicah, ampak je to lahko motorno vozilo, ki zahteva več previdnosti in znanja, kot se morda zdi na prvi pogled. Da je tako, so pokazale izkušnje iz zadnjih let, ko so e-skiroji postali izjemno priljubljeni. Samo lani je bilo z njimi v Sloveniji 109 prometnih nesreč, letos že 24, večino so povzročili vozniki sami. Glavni razlog je neprilagojena hitrost.

Prav letos so policisti na Celjskem zabeležili prvo smrtno žrtev nesreče z e-skirojem. Kakšne so lahko posledice nepremišljene vožnje s tem prevoznim sredstvom, skoraj vsak dan vidijo na urgenci v Ljubljani. Število ljudi, ki jih obravnavajo po padcu s skirojem ali njegovo električno različico, narašča, z njimi pa tudi število poškodb. Leta 2019 so sprejeli, denimo, 390 uporabnikov teh vozil, več kot 200 jih je utrpelo poškodbe glave, leto pozneje jih je bilo že skoraj 480 (52 odstotkov poškodb glave), lani 565, od tega je imelo kar 56 odstotkov poškodovano glavo. Večina obravnavanih je otrok ali mladoletnikov, skoraj 65 odstotkov.

»Padci z e-skirojem so povzročili največ površinskih poškodb, sledijo rane na glavi, zlomi zob, zlomi nosnih kosti, rok, pretres možganov, precej je bilo udarcev v prsni koš. Električni skiro ima svoje prednosti, vendar ne pozabimo, da je varnost na prvem mestu,« je opozoril travmatolog Luka Hodnik iz UKC Ljubljana. Električni skiroji so namreč precej hitrejši od navadnih, so tudi tihi, zato jih drugi udeleženci v prometu težje opazijo, in imajo majhna kolesa, zato jih hitro vrže iz tira vsaka poškodba na cestišču. »Brez čelade in pri hitrosti več kot 20 kilometrov na uro se lahko vozniki ob padcu nepričakovano težko poškodujejo,« je dodal.

Prehitro in brez čelade

Porast nesreč z e-skiroji potrjuje tudi policijska statistika. Beležiti so jih začeli leta 2019, ko jih je bilo devet, štiri so povzročili uporabniki sami, ena poškodba je bila huda. Leto pozneje je bilo takih nesreč več kot 50, tri osebe so bile hudo poškodovane, lani že 109, v 62 odstotkih so jih povzročili vozniki sami, 16 jih je bilo hudo poškodovanih. Pri povzročiteljih izstopata starostni skupini 24–34 let in 34–44 let.

Med glavnimi vzroki poleg neprilagojene hitrosti policisti navajajo neupoštevanje pravil o prednosti ter napačno stran oziroma smer vožnje, veliko poškodb pa bi lahko bilo blažjih, če bi vozniki nosili čelade. Ta je obvezna za vse mlade voznike do 18. leta, a priporočljiva za vse, kakor vztrajno ponavljajo na agenciji za varnost prometa, na policiji in v UKC Ljubljana. V vseh nesrečah, ki so se z e-skiroji zgodile od septembra 2019 do aprila 2022, bilo jih je 193, namreč v kar 122 primerih vozniki niso nosili zaščitne čelade. »Zato premislite, ali je to res pravo prevozno sredstvo za vašega otroka,« je opozoril Jože Hribar, direktor agencije za varnost prometa. »Če se kljub temu odločate za nakup, dobro premislite, kje in kako ga bo otrok uporabljal. Med skirojem in e-skirojem je velika razlika. E-skiro sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača.« Po zakonu ga lahko vozijo osebe, starejše od 14 let oziroma od 12 let, če imajo kolesarsko izkaznico.

V osmih mesecih, odkar velja novela zakona o predpisih cestnega prometa, v katero so e-skroji uvrščeni kot lahka motorna vozila, so policisti ugotovili več kot 250 kršitev predpisov, največkrat spet zaradi vožnje po napačni strani, neprilagojene hitrosti (najvišja dovoljena je 25 kilometrov na uro), neuporabe čelade in vožnje pod vplivom alkohola.

Vse to so razlogi, da je treba voznike ozavestiti, pravijo na agenciji za varnost prometa, zato so ta teden začeli terenske akcije. Prvi vtisi iz Kopra (včeraj je bila akcija v Mariboru, do konca tedna bo še v Ljubljani, v Kranju in Novem mestu) so bili pozitivni, kot so poročali promotorji prometne varnosti, še vedno pa se seveda najdejo posamezniki, ki menijo, da so že dovolj seznanjeni z vsemi predpisi in uporabo.

Ozaveščanje poteka tudi na družbenih omrežjih, policija pa te dni poostreno nadzira uporabnike e-skirojev. Kot so povedali, bodo pozorni predvsem na vse tisto, kar velikokrat delajo narobe, torej vožnjo po ustreznih površinah, uporabo čelade pri mladostnikih, vožnjo po pravi strani, hitrost, morebitno predelavo teh vozil in uporabo mobitela ter slušalk.

Smiselna registracija in zavarovanje

Da uporaba e-skirojev narašča, seveda opažajo tudi prodajalci. Pri podjetju Robbotix evidence o prodaji sicer ne vodijo, vsekakor pa še vedno narašča. Boštjan Škrabec pravi, da se povečuje tudi ozaveščenost voznikov – čelade niso več tabu, pridejo tudi s številnimi vprašanji, zato jih poučijo o osnovnih pravilih uporabe v prometu in opozorijo, da to ni igrača, ampak resno prevozno sredstvo.

Največ jih prodajo iz srednjega cenovnega razreda, od 800 do 1500 evrov; ker so to že bolj zmogljiva vozila, jih kupujejo predvsem odrasli, večinoma za uporabo v mestih, a tudi za kakšna brezpotja, za kar potrebujejo boljše vzmetenje. Zaradi zakonsko predpisanih 25 kilometrov na uro imajo e-skiroji vgrajene tehnične omejitve; če jih na lastno odgovornost želijo uporabljati na zasebnih zemljiščih, jih lahko odstranijo in v tem primeru dosežejo celo do sto kilometrov na uro, je povedal Škrabec. Tudi on meni, da bi bilo dobro, če bi vozniki pred uporabo opravili kakšno uro varne vožnje, zato upa, da se bo to na državni ravni nekoč uredilo, prav tako se mu zdi smiselno, da bi močnejše skiroje registrirali in zavarovali, a jim hkrati omogočili enako možnost udeležbe v prometu kot kolesarjem.

O visoki rasti prodaje električnih skirojev poročajo tudi z Big Banga; ta se je že v lanskem letu na medletni ravni več kot podvojila, letos pa še dodatno. V letu 2022 je tako prodaja e-skirojev za 3,5-krat večja kot v letu 2020.

Po njihovih opažanjih se vse več ljudi odloča za nakup zaradi velike fleksibilnosti, prav tako pa ob visokih cenah pogonskih goriv niso zanemarljivi niti prihranki, predvsem na krajših relacijah. Kupci jih najpogosteje uporabljajo za prevoz na delo ali v šolo, krajše poti po mestih, v prostem času, na počitnicah ... Izbirajo pa predvsem nekoliko bolj kakovostne skiroje v cenovnem razredu nad 500 evrov.

Kupcem že ob nakupu predlagajo sodobno in varno čelado in jim svetujejo, da naj si vzamejo dovolj časa, da se naučijo manevriranja in zaviranja, ter jih opozorijo, da naj skiroje za varnejšo uporabo in daljšo življenjsko dobo redno vzdržujejo. Kot so dodali, so že lani skupaj z Zavodom vozim začeli kampanjo Varno v prometu, »saj želimo predvsem mlade opozoriti, naj pri kolesarjenju, skejtanju ali vožnji s skiroji ne uporabljajo telefonov in slušalk.«

Kako je drugje

V Ljubljani si je skiroje mogoče tudi izposoditi, ponudnik je Go Giro; vsega skupaj jih je na voljo nekaj manj kot 50. Kot pravijo na mestni občini, so med obiskovalci zelo priljubljeni: lani so si jih izposodili več kot 15.000 krat, uporabljajo pa jih tudi pri nekaterih vodenih turah po mestu. Izposoja poteka prek mobilne aplikacije, skiroje pa lahko uporabniki po koncu vožnje kar tam priklenejo in pustijo. To je sistem, znan iz drugih evropskih mest, po katerih so se ravno tako razpasli električni skiroji in marsikje – trajnostni naravnanosti navkljub – povzročili nemalo negodovanja. Na primer v Parizu, kjer so bili brez vsakršnega reda posejani po mestnih pločnikih.

V Franciji in drugih evropskih državah, kjer je to področje zakonsko urejeno, so pravila podobna našim, kot so pred časom objavili na Zvezi potrošnikov Slovenije. V naseljih je vožnja dovoljena po kolesarskih poteh, če jih ni, pa tudi po cestah z omejitvijo do 50 kilometrov na uro. Tudi najnižja starost je večinoma 12 let (v Avstriji tudi devet ali deset let, če imajo kolesarski izpit, a obvezno s spremstvom osebe, ki je dopolnila 16 let).

Pri uporabi čelade je že več razlik: v Avstriji je obvezna za otroke pred dopolnjenim 12. letom, v Franciji ni obvezna, razen v izjemnih primerih, če pristojni organ dovoli vožnjo po cesti zunaj naselja, kjer je omejitev hitrosti 80 kilometrov na uro. V Grčiji, Nemčiji in na Hrvaškem prav tako ni obvezna, v Italiji pa jo morajo nositi mlajši od 18 let. Tudi omejitve hitrosti so večinoma pri 25 kilometrih na uro, z izjemo površin za pešce. V Franciji imajo še eno posebnost: vsak uporabnik mora imeti sklenjeno zavarovanje osebne odgovornosti za škodo, ki jo povzroči tretjim osebam.