Varnost je še vedno največja skrb pri uporabi skirojev

Koncept mikromobilnosti je v tujini že prešel s stopnje turistične atrakcije v praktično rešitev, v Sloveniji so ta prehod lani ustavile razmere. Ta preskok in pozitivni razcvet mobilnosti z nizko porabo energije ter manjšimi obremenitvami mesta se bo zgodil letos. Kot je še ocenil Klemen Furlan, direktor družbe Giro car share, ki ima samo na območju glavnega mesta floto stotih skirojev, namenjenih kratkotrajnemu najemu, je razvoj te industrije v štirih letih izjemno napredoval, »skiroji so zdaj svetlobna leta pred tistimi, ki so na trg prihajali na začetku«.

A osrednje vprašanje pri tej novi obliki mobilnosti je še vedno varnost. Kot je na digitalnem dogodku o novodobnih oblikah mobilnosti v organizaciji digitalnega centra Triglav Lab povedal Aleš Furlanič iz službe za digitalizacijo v Zavarovalnici Triglav, je zavarovalnica lani obravnavala 49 škodnih primerov, torej vsak teden enega. V dveh tretjinah primerov je šlo za padec ali zdrs med vožnjo s skirojem.



Podatki, ki prihajajo iz bolnišnic, kjer pomoč morajo poiskati poškodovanci, so skrb vzbujajoči in tudi poškodbe so pogosto precej resne. Lani so zaradi tega samo v ljubljanskem UKC obravnavali 480 posameznikov, v več kot polovici primerov so imeli poškodbe na glavi in vratu.

Zakonodaja, ki bo to področje uredila, je v Sloveniji v parlamentarnem postopku, evropska komisija pa se tudi aktivno ukvarja s paketom zakonodaje o urbani mobilnosti. V nekaterih državah EU so to področje že regulirali, v ospredju pa je prav skrb za varnost. V Nemčiji so na primer uzakonili obvezno zavarovanje skirojev, zdaj si prizadevajo med drugim za omejitev hitrosti vožnje v primeru najema na 10–15 kilometrov na uro, ob koncih tedna pa tudi za uporabnike – lastnike.


 

V tujini razmišljajo tudi o izpitih

V nekaterih državah ocenjujejo, da bi varnost lahko izboljšali z uvedbo vozniških izpitov, proizvajalce skirojev pa pozivajo, da povečajo njihovo stabilnost. Kot piše na spletni strani Evropskega sveta za varnost prometa, vidijo priložnost za izboljšave tudi v velikosti koles ter kakovosti pnevmatik.

V Avstriji, kjer so v letu 2019 zaradi poškodb hospitalizirali 1200 oseb, opozarjajo na učinek zaviranja v primerjavi z zaviranjem pri kolesu. Voznik se je ob stisku zavore pri vožnji po ravnini s hitrostjo 15 kilometrov ustavil po 5,8 do 10,3 metra, kolesar pa v povprečju po 5,5 metrih.

Na okrogli mizi o novih oblikah mobilnosti je Klemen Furlan navedel enake izzive. Če se hitrost vožnje s skirojem zmanjša s 25 na 15 kilometrov na uro, se nevarnost zmanjša za vsaj štirikrat. Njihova vozila v središču mesta dovoljujejo vožnjo pri nižji hitrosti, zunaj mestnega jedra pa uporabnik lahko pospeši na 25 km/h.

»Velikost koles, predvsem sprednjega, je ključna, ko zapeljemo na neravnino na cesti. Zaradi njih največkrat pride do padca. Že 20 odstotkov večje sprednje kolo – standardna velikost je osem col – omogoči, da voznik brez težav zapelje čez oviro. Sam bi se izogibal skirojem z izrazito majhnimi kolesi,« svetuje uporabnikom.

Kot je še povedal, se udeleženci v prometu navajajo na nove oblike mobilnosti, motorična spretnost uporabnikov ter pozornost drugih udeležencev sta se povečali. Vendar, »za mladino je sistemsko urejeno učenje vožnje s kolesom, za skiroje pa ne obstaja šola. Če se bo takšna pobuda pojavila, jo bomo podprli,« je napovedal Furlan.
 

Zavarovanje je že možno

Pa zavarovanje? Kot pravijo v Zavarovalnici Triglav, je zakonska ureditev tega področja nujna in potrebna. Predlog, ki je zdaj v parlamentu, določb o zavarovanju mikromobilnosti ne vsebuje, a po nekaterih informacijah na to temo potekajo določene aktivnosti na ravni EU.



»Če bi zakon celostno in ustrezno uredil to področje, ocenjujemo, da bi bilo zakonsko obvezno zavarovanje ustrezna rešitev. Vsi predlogi v smeri zagotavljanja večje varnosti, med katere prištevamo tudi zavarovanje, se nam zdijo smiselni in jih podpiramo,« so sporočili iz Zavarovalnice Triglav, kjer so prvi v Sloveniji ponudili možnost zavarovanja novih oblik mikromobilnosti.

In sicer v okviru avtomobilnega zavarovanja, kjer je možno dodatno vključiti še zavarovanje odgovornosti in asistence kolesarjev ter uporabnikov naprav, kot je skiro, ter zavarovanje rehabilitacije po nesreči. Zaščita velja tudi za ožje družinske člane.

Za prevozna sredstva, kot so skiro, kolo, električno kolo, električni skiro, segway, električni skuter in invalidski voziček je mogoče skleniti tudi samostojno zavarovanje, in sicer za odgovornost in nezgodo, dodati je mogoče še kasko.

Mikromobilnost je mogoče zavarovati tudi v okviru paketnega zavarovanja osebne zaščite, kjer se eno od kritij nanaša na kasko in asistenco pri mikromobilnosti. Polica velja za lastnika in vsa vozila, ki jih ima v tej kategoriji, na voljo pa je tudi družinsko zavarovanje.