Zdravstvena postaja Magdalena, pod katero so se podpisali arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič, se je uvrstila med 54 nominirancev za letošnje nagrade in priznanja piranesi. Toda nova stavba, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, je največje priznanje pravzaprav že dobila – z zadovoljstvom uporabnikov. Kot je poudaril Marko Turčin, eden od pomočnikov direktorja zdravstvenega doma, so pacienti končno dobili dostojno in varno okolje za zdravstveno obravnavo. Stavba ne daje vtisa zdravstvene ustanove, čutiti je, da pacienti prihajajo manj napeti in bolj sproščeni, pripoveduje.

Zdravstveni dom nasproti Magdalenskega parka na mariborskem Taboru je še pred kratkim deloval v pol stoletja stari pritlični stavbi, zdaj se tu dviga sodobna zdravstvena stavba s tremi etažami. V njej so med drugim dva sodobna laboratorija, šolske in pediatrične ambulante, ki so razporejene v pritličju in prvem nadstropju, v prvem nadstropju je še osem ambulant družinske medicine, v drugem pa specialistične ambulante dermatologije, urologije ter ginekologije. Pisarne in skupni prostori zaposlenih so urejeni v podaljšanem delu južne stranice.

Ena največjih pridobitev je lekarna. FOTO: Miran Kambič

»Veliki pridobitvi sta predvsem lekarna ter možnost parkiranja v kletni parkirni hiši, česar prejšnji dom ni premogel. To je dobrodošlo zlasti za starejše, ki težko hodijo, in mlade starše z otroki. Prav te dni smo na tej lokaciji vzpostavili še dežurno pediatrično službo, ta bo huje bolnim otrokom olajšala pot do bolnišnice, ki je zdaj precej bliže, prej je bilo treba na drugi breg Drave,« našteje Turčin, pomočnik direktorja zdravstvenega doma za računovodstvo, ekonomiko in analize ter javna naročila.

Tu je sicer primarna zdravstvena oskrba zagotovljena predvsem prebivalcem Maribora, specialistična pa tudi prebivalcem iz vseh dvanajstih občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor.

Nova stavba je kar potrojila svoje programske kapacitete v primerjavi s prejšnjim objektom, zgrajenim v 70. letih. Zgrajen je bil za potrebe industrijske četrti Magdalena, kjer so delovali tekstilna tovarna in drugi industrijski obrati, pojasnjuje soavtor zasnove, arhitekt David Mišič. Še dlje v zgodovini, v času Avstro-Ogrske, se je z razvojem železnice tu osnovalo vojaško in industrijsko predmestje, tu sta bila med drugim območje vojašnic in glavna artilerija.

Kako se stavba pripenja na park

Nova stavba je načrtovana po zadnjih smernicah tovrstne gradnje. Oblika stavbe, ki je organizirana kot črka L, izhaja iz oblike parcele, prostorski akt je določil njene gabarite, a sogovornik priznava, da bi se jim na tej imenitni mestni lokaciji zdelo smiselno dodati še kakšno etažo. Zelo veliko so se ukvarjali predvsem s tem, kako se stavba pripenja na park in je ta v dialogu z njo, ne le kot odsev na njenem pročelju, temveč da je to zeleno veduto mesta mogoče užiti tudi v njeni notranjosti. Zato so si jo zamislili kot poltransparentno.

Zelo veliko so se ukvarjali predvsem s tem, kako se stavba pripenja na park in je ta v dialogu z njo, ne le kot odsev na njenem pročelju, temveč da je to zeleno veduto mesta mogoče užiti tudi v njeni notranjosti. FOTO: Miran Kambič

Fasada je stkala dialog z mestom, hkrati pa so arhitekti želeli, da je značaj stavbe prepoznaven že na daleč. Zamislili so si jo kot strogo, a vidno določeno s kombinacijo polnih in transparentnih delov, kar je tudi natečajna komisija prepoznala kot kakovostno potezo.

»Veliko smo se ukvarjali zlasti z ambientalnimi kvalitetami, torej da bi pacienti čim bolj udobno in prijetno doživljali prostor, kamor pridejo z zdravstvenimi težavami. To smo dosegli s taktilno prijetnimi materiali in vnosom veliko naravne svetlobe. Stavba je osvetljena prečno s transparentno fasado, ki dopušča svetlobi v njeno sredino, vertikalne lamele pa obenem zastirajo poglede v ambulante in zagotavljajo intimo pacientov. Svetloba prihaja skozi tri etaže v atrij tudi skozi streho,« še poudari sogovornik.

Svetloba prihaja skozi tri etaže v atrij tudi skozi streho, večina čakalnic je osvetljena z naravno svetlobo. FOTO: Miran Kambič

Stavbo so si simbolno zamislili kot nekakšen sterilen medicinski instrument, strog in hkrati v merilu človeka, se pravi kot tempelj zdravja, ki mora dati pacientu občutek varnosti, poigravali so se s strogostjo institucije in hkrati njeno humanostjo. Zato njena notranjost ni povsem bela, rahlo je tonirana v bež barvo ter se lepo ujema z lesom, ki daje občutek topline, pa četudi je bil les lahko uporabljen le na nekaterih elementih. Pri tistih, pri katerih so to dopuščala pravila o vzdrževanju higiene, pri sedalih in stenskih oblogah.

Vse preostalo je bilo treba izdelati iz materialov, ki omogočajo ustrezno čiščenje oziroma razkuževanje. Vse to so za boljše počutje pacientov dopolnili še z ozelenjenim atrijem, ki po vseh etažah dopolnjuje ambient čakalnic. Po Mišičevih besedah so si želeli, da bi zelenje, ki ga je zunaj obilo, napolnilo tudi notranjost, nad čimer pa predstavniki naročnika zaradi vzdrževanja niso bili preveč navdušeni, vendar upajo, da bodo rastline s tehnično prilagojenimi rešitvami avtomatskega zalivanja in rednim vzdrževanjem dobro uspevale.

Pomembna je fleksibilnost

Pri zasnovi stavbe so upoštevali smernice trajnostne gradnje tako z vidika enostavnega in ekonomičnega vzdrževanja kot tudi z možnostjo dolgoročnega prilagajanja prostorov spremenjenim oziroma novim potrebam. To so zagotovili s konstrukcijo stavbe, ki ima osrednje nosilno jedro, v katerem so servisni prostori in komunikacijski jašek. S tem je po obodu mogoče organizirati tudi drugačno razporeditev prostorov ali spremeniti njihovo velikost zgolj s premiki predelnih sten in brez posegov v fasado ali konstrukcijo stavbe. Tako se ohranjajo tudi energetske lastnosti stavbe.

Z novo stavbo, ki se odpira v zelenje, so veliko pridobili tudi zaposleni. FOTO: Miran Kambič

Fleksibilnost pa so videli še širše. »V idejni zasnovi smo imeli predviden sistem prehodnih ambulant ob fasadi z drsnimi vrati. To bi zdravnikom in zdravstvenemu osebju omogočilo, da bi lahko prehajali – ne po skupnih hodnikih mimo pacientov v različne ambulante –, temveč skozi prehodni koridor ob robu stavbe. Tako bi en zdravnik lahko obravnaval paciente zaporedoma v več ambulantah.

S to rešitvijo smo nakazali možnost optimalnejše izrabe prostorov in s tem učinkovitejše in hitrejše obravnave pacientov, toda zdravstveno osebje ideji ni bilo naklonjeno. Še zmeraj je trdno zakoreninjeno prepričanje, da vsakemu zdravniku in medicinski sestri pripada svoja ambulanta,« razkriva sogovornik. Velika prednost učinkovitejše obravnave se po njihovem ponuja tudi v povezavi elektronskega naročanja pacientov, a je naposled tudi pri tej sodobni stavbi ostalo pri običajnem označevanju prostorov po številkah in etažah.

Z novo stavbo, ki se odpira v zelenje, so veliko pridobili ne samo pacienti, ampak tudi zaposleni. FOTO: Miran Kambič

Ukvarjali z dolgoročno vizijo Žitne ulice

Zdravstvena postaja Magdalena stoji na jugozahodnem vogalu Magdalenskega parka in zaključuje stavbni blok na njegovem južnem robu, s svojo strukturo in razporeditvijo pa je ustvarila tudi nove javne površine, med drugim s klopmi, pitnikom in brezovim gajem. Glavni vhod so postavili v severozahodni vogal stavbe, ki je deloma poglobljen, s tem pa tudi zelo jasno viden tako iz Jezdarske ulice kot iz Magdalenskega parka.

Arhitekti so se v okviru snovanja zdravstvenega doma veliko ukvarjali z dolgoročno vizijo Žitne ulice, ki je trenutno zelo prometna in obremenjena s parkiranimi avtomobili. Ker so vzdolž nje pomembne javne institucije s področja izobraževanja oziroma zdravstva, so prepoznali potencial za oblikovanje taborske promenade.

»Žitna ulica povezuje Park mladih in Magdalenski park, kar smo mestu želeli predstaviti kot dolgoročni potencial za vzpostavitev kilometer dolge promenade, namenjene pešcem in kolesarjem. Na skrajno južnem robu naj bi se v prihodnjih letih zgradil center za sluh in govor, v Žitni ulici pa so še srednja oblikovna šola, II. gimnazija Maribor, fakulteta za zdravstvene vede in zdaj še magdalenska zdravstvena postaja. Tu bi lahko nastal zelo prijeten javni prostor souporabe, tako imenovani shared space z drevoredom in urbano opremo, ki bi osrediščila to predmestje. Na željo župana smo predlani že izdelali idejno zasnovo, a je za zdaj ostalo le pri tem,« pojasnjuje.

Stavba je s svojo strukturo in razporeditvijo ustvarila tudi nove javne površine, med drugim s klopmi, pitinikom in brezovim gajem. FOTO: Miran Kambič

Zdaj je pred njimi nova naloga, Zdravstveni dom na Teznem, gradnja naj bi se začela konec leta. Ta dom bo bistveno večji, a ker so sredstva bolj omejena, bo marsikaj treba poenostaviti in racionalizirati, se zavedajo. »Marsikdo zdravstveni postaji Magdalena očita, da je zelo bogata v materialih in detajlih, toda glede na izpostavljenost lokacije v centru mesta in glede na to, da se zdravstveni domovi gradijo za stoletje, smo prepričani, da bi morali biti vsi zdravstveni objekti zgrajeni iz kakovostnih in trajnih materialov, kajti samo tako se stavba enostavneje in ceneje dolgoročno vzdržuje,« sklene arhitekt David Mišič. Je pa ena od odlik tega doma tudi to, da je bil zgrajen brez aneksov o podražitvi gradnje in v okviru finančnega načrta Mestne občine Maribor ter drugih občin soustanoviteljic Zdravstvenega doma Adolfa Drolca.

Zdravstvena postaja Magdalena v Mariboru

Investitorica: Mestna občina Maribor

Leto načrtovanja: 2020–2024

Leto izvedbe: 2024

Avtorji projekta: David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić,
Davor Fistrič

Površine: 2789,60 m²
Pozidana površina: 990 m²

Glavni izvajalec gradbeno-obrtniških del: Pomgrad

Vrednost investicije: okoli 12 milijonov evrov