Ta vikend bomo spali uro manj, ne pozabite na premik urinih kazalcev

Premik ure oziroma prehod na poletni čas se je uveljavil z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe in zmanjšanja porabe energije. Ljudje bi tako manj spali, ko je zunaj svetlo, s prilagoditvijo delovnega časa pa bi se zmanjšala poraba električne in toplotne energije.

V Sloveniji smo poletni čas prvič uvedli leta 1983. Danes ga uporablja večina držav, vendar ne povsem usklajeno. Medtem ko nekatere študije potrjujejo prednosti premika ure, kot so boljša izkoriščenost dneva in gospodarske koristi, nasprotniki opozarjajo na negativne vplive na zdravje, motnje spanja in povečano tveganje za nesreče.

Prehod na zimski čas se pri nas zgodi zadnjo nedeljo v oktobru, ko ob 3:00 uro prestavimo na 2:00 in s tem pridobimo dodatno uro spanja. Poletni čas se začne to nedeljo 30. marca, ko ob 2:00 uro premaknemo na 3:00, kar pomeni, da bomo spali eno uro manj.

Stroka opozarja, da je prehod na poletni čas najslabša možnost za zdravje. Podaljšanje poletnega časa na zimo bi vstajanje in začetek dela potisnil v temo, pri nas bi sonce decembra vzšlo šele ob 9.30. To slabo vpliva na zdravje ljudi, opozarja stroka, podobno kot svetlobno onesnaževanje, ki se je pri nas razpaslo prek vseh meja. Velika večina od 4,6 milijona Evropejcev se je v lanskem poletnem javnem posvetovanju Evropske komisije izreklo za prenehanje menjavanja ure, tudi 80 odstotkov Slovencev.

Preberite še: Bomo letos zadnjič premaknili urne kazalce na poletni čas?