Beseda svinja vzbuja veliko asociacij: od precej inteligentne živali, njenega mesa, zaradi katerega sploh gojimo pretežno večino svinj, do umazanega – dobesedno in preneseno – človeka.
Zadnji pomen je pravzaprav krivičen, saj so svinje zelo čiste živali, a seveda le, če imajo možnosti za to – torej če niso prenatrpane v svinjaku, ki spet lahko pomeni prostor za svinje ali (preneseno) umazan prostor. Sodeč po zadnjih novicah v medijih, je svinjak lahko oboje hkrati.
Iz besede svinja so izpeljane še besede, kot svinjarija, svinjski, svinjsko, svinjati, vse pa označujejo nekaj umazanega, odvratnega, za človeka nezaželenega. To občutimo na lastni koži tudi v teh dneh, ko je svinjsko vroče, ob aferah, v katerih se razkrijejo svinjarije, ob objavah na družbenih omrežjih, s katerimi svinjajo nekateri posamezniki, nekaj zavisti pa občutimo ob zvezi svinjsko obogateti.
Čeprav velja, da biserov ne mečemo svinjam, so svinje pravzaprav dobre: za nekatere le na krožniku, za druge pa kot žive živali. V vsakem primeru pa ohranjajmo poimenovanje svinja za svinjo: kot živo bitje si namreč zasluži poimenovanje, ki ne vzbuja negativnih konotacij.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).
Komentarji