Švedski eksperiment

Danes je sreda, in ne sobota, a to za slovenske sladkosnede ni pomenljiv podatek. Za Švede pa je sobota dan, ko po dolgem tednu odrekanja in premišljevanja, v katero prodajalno bodo zavili in kaj izbrali, končno lahko zarijejo lopatke v škatle sladkarij na policah. O lördagsgodisu, sobotnih sladkarijah, je glas razširila prijateljica že pred leti, ko se je z družino vrnila v Slovenijo in tudi tu v nasprotju z drugimi dnevi ob sobotah sladkarijam posvečala nenavadno pozornost. Še Švedi ne vedo, od kod tradicija, ki so se je veselili še kot otroci in jo zadovoljno prakticirajo kot starši, je prikazal nedavni prispevek BBC.

Navada uživanja sladkarij le enkrat na teden se je rodila po drugi svetovni vojni, ko so v zelo neetičnem eksperimentu duševno bolnim dajali sladkarije in ugotavljali njihove posledice na zdravje zob. Tako so prvič dobili znanstvene dokaze o vzročni povezavi s slabim ustnim zdravjem, je v prispevku pojasnila profesorica švedske kulture Sofi Tegsveden Deveax. Raziskava je vplivala na usmeritev, ki ji je tisti čas sledilo veliko Švedov, kar ima po njenem mnenju opraviti z ustvarjanjem državne blaginje in družbenega razvoja, zelo visoko pa je bilo tudi splošno zaupanje v oblast.

Znano je, da redno uživanje sladkega ustvarja okolje za razvoj bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo, in da, če ne gre drugače, jih je bolje uživati več in ob eni priložnosti, potem pa si umiti zobe. Sobotne sladkarije so po besedah zgodovinarja prehranske znanosti Richarda Tellströja zelo izboljšale ustno zdravje, res je tudi, da si večkrat umivajo zobe in jedo boljšo hrano kot nekdaj. Danes imajo švedski otroci boljše zobno zdravje kot večina Evropejcev.

»Otroci čez teden ne težijo za sladkarije, če že, potem ni sladke sobote, kar je resnično dober način za njihovo omejevanje. To je cel dogodek, za katerega si vzamemo čas,« je povedala ena od mam v prispevku.

Do sobote je še tri dni, a kaj, ko je to le eden od parametrov, ki so švedski model naredili za zglednega.