Sto kilometrov hoje, 38 ur igre, več kot tisoč udarcev

Golfski navdušenec Rado Zalaznik si je zamislil zanimivo športno-popotniško avanturo. Potem ko je zadnji dve leti zaman pozival približno šest tisoč aktivnih slovenskih golfistov, naj se mu pridružijo na 1. slovenskem golfskem maratonu, na katerem bi v osmih dneh igrali na vseh slovenskih igriščih, se letos ni več oziral na zanimanje privržencev udarjanja žogic s palicami. S prijateljem Sašo Kranjcem sta se sredi maja podala na pot in uživala v igri s posebnim ritmom po vsej Sloveniji.

Vsa slovenska igrišča so izjemno slikovita, Zlati grič v Slovenskih Konjicah je v objemu vinogradov. Foto Osebni arhiv

Obredla sta vseh petnajst igrišč, ki so odprta. Podjetnik Joc Pečečnik že drugo leto prenavlja igrišče Arboretum, ki je zato zaprto. Rado si je zamislil, da bosta maraton izpeljala od glave do repa znamenite slovenske kokoši, zato sta 15. maja začela pri glavi, torej na najbolj vzhodnem igrišču Livada v Moravskih Toplicah.

Topla dobrodošlica za maratonca v golfu je bila opazna povsod. Foto Osebni arhiv

Dež, neurje, strmi vzpon

»Igrala sva na devetih igriščih z 18 luknjami in na šestih terenih z devetimi luknjami. Prvi dan, v sredo, sva morala začeti kar zgodaj, saj so na igrišču Livada imeli na programu turnir. Pridružil se nama je Matjaž Car, predsednik Racman golf kluba. Začetek je bil uspešen, zaslužili smo si pivo, nato pa sva takoj odšla do Radencev. Tam je majhno igrišče, bolj vadbišče z devetimi luknjami, ampak je lepo vzdrževano, saj se oskrbnik zelo trudi z zelenico. Do večera sva že bila pod Pohorjem, saj naju je v četrtek zjutraj čakalo igrišče Zlati grič v Slovenskih Konjicah. V čudovitem okolju med vinogradi sva odigrala devet lukenj, dež naju je spremljal zgolj pet minut. Sledila je pot do Ptuja in igrišča z 18 luknjami, nato pa sva se premaknila na večerjo in počitek k Amonu v Olimje. V petek zjutraj sva po neurju, ki ni prav nič načelo igrišča, odigrala devet lukenj v slikoviti pokrajini ob reki Sotli, popoldne pa sva že bila na igrišču v Mokricah. Tudi to je bilo zelo urejeno, moram pa se tudi pohvaliti, da sva prehodila tudi najbolj strm vzpon, saj nisva imela na voljo prevoza,« svojevrstno avanturo opisuje Rado Zalaznik, ki je tako kot prijatelj Sašo Kranjc član golf kluba Kranjska Gora.

Rado in Sašo sta še posebej uživala na dih jemajočem Kraljevem igrišču na Bledu, ki sodi med najimenitnejše v Evropi. Foto Osebni arhiv

»V soboto smo imeli Kranjskogorci srečanje s kolegi na igrišču Grad Otočec, zato je bilo sodelovanje na turnirju še kako dobrodošlo. Golf je vendarle za rekreativce predvsem družabna igra. Malo nama je bilo žal, da se nisva mogla dlje časa družiti s prijatelji, saj naju je popoldne čakal izziv na igrišču Cubo v Smledniku pri Ljubljani. Tu sva prvič v enem dnevu odigrala dvakrat po 18 lukenj. To je bilo ogrevanje za nedeljski izziv, ko sva začela na imenitnem Kraljevem igrišču na Bledu, se preselila na manjše Jezersko, igralni dan pa sva zaključila na Brdu pri Kranju. Tisti dan sva torej opravila s 36 luknjami. Spraševala sva se, ali sva kaj utrujena, pa se nekako nisva počutila tako. Je pa res, da so bili začetni udarci krajši tudi za 30 metrov, v povprečju pa sva tudi porabila več udarcev kot običajno. No, vse to je razumljivo,« sta Rado in Sašo dobrovoljno ugotavljala med potepanjem po Sloveniji.

V Lipici so se Radu in Sašu pridružili prijatelji. Foto Osebni arhiv

Po počitku v Kranjski Gori se je končnica norega golfskega tedna začela v ponedeljkovem jutru v Bovcu, nadaljevala sta v Lipici in zaključila v Trnovem v Ljubljani, kjer so se jima pridružili prijatelji. Vsa igrišča imajo po devet lukenj, pohitela pa sta zato, ker je v torek deželo zajelo deževje, zato sta bila prisiljena počivati. V sredo sta 1. slovenski golfski maraton uspešno zaključila na domačem igrišču v Kranjski Gori. »Za nama je zelo lepa izkušnja. Seveda sva občutila vsakodnevno igranje in potovanje, a je bilo vredno truda. Pod črto lahko povem, da so vsa igrišča zelo lepo urejena, povsod so bili izjemno gostoljubni, za kar se jim lepo zahvaljujeva. Na šestih igriščih nama celo niso zaračunali igralnine, drugje sva igrala po polovični ceni. Zahvaljujeva se tudi Gorazdu in Metki iz Golf zveze Slovenije, ki sta nama bila v pomoč pri izvedbi tega maratona. Upam, da ne bo zadnji, čeprav se mi je velika želja po maratonu le izpolnila,« zadovoljno pove Rado.

Veselja ob zaključku premiernega maratona v Kranjski Gori ni manjkalo. Foto Osebni arhiv

V osmih dneh sta po Sloveniji prevozila 1400 kilometrov, na igriščih prehodila nekaj čez sto kilometrov in igrala skupaj 38 ur, vsak od njiju pa je zbral nekaj čez tisoč udarcev, čeprav rezultat pri tem vendarle nima posebne teže. »Zanimivo je, da nisva prav nič shujšala. No, saj sva tudi jedla odlično,« je hudomušno dodal Rado Zalaznik, oče 1. slovenskega golfskega maratona.