Slovenke znamo dobro igrati golf

»V prvi vrsti me je pritegnil študij prava, a sem se hkrati spogledovala tudi s študijem v tujini. Oče mi je svetoval pri odločanju in me močno spodbujal, naj poskusim v tujini. Sama sem imela pomisleke glede odhoda v ZDA, v meni je bil strah pred neznanim. Spraševala sem se, ali mi bo novo okolje sploh všeč, kako se bom znašla med tujimi ljudmi,« slovenska reprezentantka v golfu Neža Šiftar iskreno pripoveduje o svojih zadržkih pri selitvi.

Ljubljančanka Neža Šiftar je znano ime na slovenski golf sceni, v zadnjem obdobju je osvajala tudi naslov državne prvakinje v članski konkurenci. Prednjačila je že v mlajših kategorijah ter ob slovesu od mladinskega staža postala tudi članska reprezentantka Slovenije. Po zaključku šolanja na zasebni gimnaziji Erudio se je sicer vpisala na pravno fakulteto v Ljubljani, a se je potem preusmerila na študij mednarodnega poslovanja v ZDA, ob katerem ima golf prav tako pomembno mesto.

»Resda sem že od otroštva v športu in sem veliko potovala, vendar je treba vedeti, da sem bila vselej v družbi deklet in trenerjev, ki sem jih poznala že dolgo, torej mi je bilo vse skupaj zelo domače. Selitev v ZDA mi je predstavljala velik življenjski izziv, ne samo študijski. V Sloveniji je med golfistkami postal že kar trend, da po končani srednji šoli odidemo v ZDA, kjer lahko študiramo in hkrati treniramo golf. Sicer sem si želela priti med 50 ali vsaj 70 najboljših univerz v ZDA, a sem hitro spoznala, da to ne bo mogoče, saj so že nekaj let vnaprej zasedene. Torej bi se morala odločiti in vpisati že pri 15 ali 16 letih, a takrat še sploh nisem bila pripravljena na to.«

Sprva socialni šok

Na domači pravni fakulteti je iz radovednosti in tudi previdnosti še začela obiskovati predavanja 1. letnika in celo opravila dva izpita, potem pa je vendarle krenila čez veliko lužo na Gardner-Webb University v mestecu Boiling Springs, ki šteje približno 5000 prebivalcev, v zvezni državi Severna Karolina in se povsem osredotočila na študij mednarodnega poslovanja. »Sprva sem doživela socialni šok, saj gre za res majhno mesto, ki ne premore niti kakšnega supermarketa, kjer bi si bilo mogoče nakupiti različna živila na zalogo ali kaj podobnega. Saj veste, v Sloveniji smo navajeni, da imamo vse pred nosom. V Ljubljani nam je kdaj že 15-minutna vožnja do nakupovalnega središča povsem odveč. No, z dekleti iz ekipe smo se hitro znašle, saj je mesto Charlotte z 2,5 milijona prebivalcev oddaljeno le uro vožnje z avtomobilom.«

Prilagajanje na nov način življenja zanjo kljub pomislekom ni bilo posebno problematično. »V novo okolje sem šla tudi z negativnimi mislimi, a sem bila kmalu nad vsem prijetno presenečena. Pravzaprav sem led prebila že s tem, ko sem opravila ameriško maturo, kjer med drugim preverjajo znanje angleščine. Precej stresno je bilo, izpit traja kar štiri ure. Če to ne bi bilo zadovoljivo, potem mi niti rezultati iz golfa in učni uspeh iz gimnazije ne bi pomagali pri vpisu na univerzo. Kampus je zelo simpatičen, najprej sem živela v klasičnem študentskem domu, zdaj pa se bom preselila v udobnejše in večje bivališče, ki je prav tako del kampusa,« se je Neža med pogovorom pred tednom dni veselila vrnitve onstran Atlantika.

Predavanja trajajo le tri ure

Ker je članica univerzitetne ekipe v golfu, ima pokrite stroške študija in bivanja s prehrano, financira si zgolj zasebne stvari, tudi letalske vozovnice za pot v domovino. Vse to ji omogoča, da se lahko v miru posveti študiju in golfu. In kako so videti njeni študijsko-golfski dnevi? »Dvakrat na teden imam ob 6. zjutraj fitnes, ob osmih se začnejo predavanja. Ta trajajo zgolj tri ure, saj imamo šest predmetov. Urnik je zelo prilagojen športnikom, tako da sem lahko že ob 14. ali vsaj do 16. ure na treningu. Študij me ne utrudi, tako da mi ostane dovolj energije za vadbo. V Sloveniji to pač ne bi bilo možno, saj bi bila na fakulteti vsak dan od štiri pa do osem ur. V golf ekipi nas je šest deklet, tri Američanke in tri Evropejke. Že v drugem semestru nas bo sedem. Vsako leto se ekipa spreminja. Odlično smo se ujele že od samega začetka, pa tudi trener je zelo prijeten, z njim se zelo dobro razumemo. Slišala sem veliko zgodb o nesporazumih v ekipah, pri nas pa je s tem vse v najlepšem redu. Tako je lažje tudi študirati. Na semester odigramo od štiri do pet turnirjev, na koncu leta pa nas čaka še zaključni turnir v konferenci Big South, kjer igramo v diviziji 1. V prvem semestru nam ni šlo najbolje, a je to povsem razumljivo. Kot popolne neznanke smo se zbrale januarja, pozimi tudi nismo preveč igrale, zato je bila naša pripravljenost slabša. Tako smo na turnirjih zelo nihale, ene so igrale dobro, druge slabo. Verjamem, da bo zdaj precej bolje.«

Hitrejše zelenice

Ne glede na ambicije v golfu Neža na prvo mesto postavlja študij. Dobri rezultati na obeh področjih ji navsezadnje lahko odprejo vrata višje rangiranih univerz, kjer se odpirajo nove priložnosti. »V Sloveniji se nas je nekaj deklet izmenjavalo na vrhu, tu pa igram v konkurenci stotih enakovrednih punc na vsakem turnirju, torej gre za povsem druge razsežnosti. Zaradi študija v ZDA sicer izpustim večino tekmovanj slovenske reprezentance, a imam tukaj dobre razmere za športni razvoj. Moraš pa verjeti vase, v svoje znanje, sposobnosti. Menim, da Slovenke znamo dobro igrati golf, potrebujemo čim več močnih turnirjev. Jaz na vsakem turnirju v ZDA ciljam na uvrstitev med najboljših deset. Seveda pa si želim, da na teh turnirjih tudi zmagujem, čeprav je cela vrsta odličnih igralk. Nekatere univerze v svoje golf ekipe sprejmejo izključno Korejke, Tajke ali Kitajke, ki vse bolj krojijo vrh tudi med profesionalkami. So pa igrišča v ZDA precej drugačna kot v Sloveniji in okolici. Zelo so odprta, kar je po eni strani za nas prednost v igri, toda po drugi strani so zelenice zelo hitre in zahtevne. To je bilo zame na začetku največja ovira,« zakonitosti golfa na ameriških tleh opisuje Neža Šiftar.

Ves čas hitijo

Devetnajstletna članica Golf kluba Racman iz Ljubljane je odločena, da v štirih letih uresniči študijske cilje, hkrati pa napreduje v golfu in neguje svoje športne sanje. Priznava, da v novem okolju, daleč od doma in bližnjih, hitro dozoreva in tudi na novo spoznava samo sebe. »Res mi ustreza, da moram sama poskrbeti zase. No, saj sem bila že prej dokaj samostojna, a saj veste, kako je, če živiš doma. Všeč sta mi sproščenost in odprtost Američanov, so zelo optimistični. Zdi se mi, da smo v Evropi precej bolj nervozni in si kdaj kar sami ustvarimo probleme. Kljub temu za zdaj ne vidim možnosti, da bi lahko dlje časa živela v ZDA, še vedno mi precej bolj ugaja življenje v Sloveniji. V Boiling Springsu še najbolj pogrešam običajno posedanje s prijatelji ob kavici ali lepem razgledu. Da se za trenutek ustavimo, saj Američani pretežno ves čas nekam hitijo.«