Stȃvka

Samostalnik stavka je bil v slovenščino prevzet iz češkega jezika. Beseda je namreč nastala iz češkega glagola stavit v pomenu ustaviti. Torej gre za ustavitev dela. V slovenščini se je uveljavil tudi glagol stavkati. Poznamo še tvorjenko stavkokaz, ki označuje nekoga, ki kljub stavki dela. Prav tako smo lahko priča stavkovnemu valu. Stavka je sicer lahko splošna, opozorilna, bela in tudi gladovna. V zadnjem izrazu se skriva beseda glad, starejši izraz za lakoto, ki je nastala iz praslovanske besede *gȏldъ, ta je, kot navaja Slovenski etimološki slovar Marka Snoja, prvotno pomenila željo po hrani.

Pogovorna vzporednica besedi stavka je samostalnik štrajk, ki je prevzet prek nemščine iz angleškega posamostaljenega glagola strike. Glagola stavkati in štrajkati lahko uporabljamo tudi, ko želimo izpostaviti, da nekaj ne deluje oziroma da nekdo nečesa ne opravlja oziroma pri nečem ne sodeluje. V drugi izdaji SSKJ je pri glagolu stavkati naveden zgled »Vsi so pili, le on je stavkal«, kar pomeni, da ni želel piti. Govorci slovenščine ob tem zgledu praviloma ne potrebujemo dodatnega pojasnila in intuitivno vemo, da je mišljen alkohol. Če stavka naš jezikovni čut, pa se kmalu lahko pripeti nadcestni napis »Ne vozi, ko piješ alkohol«.

V obdobju epidemije smo se verjetno vsi kdaj vprašali, ali morda ob okrnjenem splošnem delovanju družbe ne stavkata tudi zdravorazumska presoja in razsodnost, zlasti ko je bilo nenehno čutiti potrebo slovenske družbe po polarizaciji, za kar marljivo izkoristi res vsako najmanjšo priložnost. Ob tem pa se vročekrvna navijaška tabora verjetno sploh ne zavedata, da sta si v mnogočem zastrašujoče podobna.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tanja Mirtič.