Ribič

Beseda ribič je izpeljana iz besede riba, ki je prisotna v vseh slovanskih jezikih. V slovenščini besedi riba in ribič najdemo že v besedilih Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, o čemer se lahko prepričamo v slovarju Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja na portalu Fran. V istem slovarju naletimo tudi na besedo ribar v enakem pomenu, poleg nje pa je prva izdaja SSKJ zabeležila še izraz ribolovec s kvalifikatorjem knjižnoizročilno. Besedo ribolovec danes srečamo kot oznako za športnega, zlasti podvodnega ribiča, vseeno pa je zveza podvodni ribolovec veliko manj pogosta od zveze podvodni ribič.

V današnji slovenščini frazemi z ribičem niso pogosti. V zbirki pregovorov Inštituta za slovensko narodopisje najdemo kopico pregovorov z ribičem, ki so v sodobni rabi redki. Kdor ulovi ribo, še ni ribič govori o neprimernem posploševanju, Tudi dobrim ribičem uidejo jegulje pa o možnosti napake, neuspeha, kar ga uvršča v niz delnih sinonimov Motiti se je človeško, Nihče ni popoln in Vsi smo krvavi pod kožo, ki so že v rastočem Slovarju pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov na Franu. Pregovori pričajo tudi o povezavi med socialno stisko in ribištvom: Riba je gola in ribič tudi, Mlad – ribič, star – prosjak, Vsak pošten ribič je revež, Noben ribič si še ni gradil hiše in Vse, samo ribič ne.

—

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Matej Meterc.