Zlato

Slovarska razlaga samostalnika zlato nam pove, da je to mehka, težka žlahtna kovina rumene barve. Zlato najdemo tudi v besednih zvezah, ki poimenujejo najrazličnejše stvari, povezuje pa jih le to, da so dragocene in cenjene. Tako je črno zlato premog, tekoče zlato nafta, zeleno zlato hmelj, zdaj, v času olimpijskih iger, pa je še posebej aktualno olimpijsko zlato, ki označuje olimpijsko zlato medaljo.

Zveza olimpijsko zlato je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika označena kot publicistična, kar pomeni, da so jo v času nastajanja slovarja opazili predvsem v publicističnih besedilih, v drugih besedilnih vrstah pa se ni pojavljala ali pa je tja zašla le redko. V besedni zvezi opazimo, da je pomen besede zlato prenesen, saj olimpijsko zlato ne pomeni žlahtne kovine, ki bi jo športniki iskali na igrah nekje v Olimpiji, temveč medaljo, ki jo prejmejo za osvojeno prvo mesto na olimpijadi. Na dodatno prenesenost pomena kaže tudi sestava olimpijskega zlata, v katerem mora biti po pravilih le borih šest gramov zlata. Zadnje olimpijske igre, na katerih je bilo olimpijsko zlato narejeno samo iz zlata, so bile poletne leta 1912.

Posebnost olimpijskega zlata v razmerju do zlata je njegova vrednost oziroma spreminjanje te v času. Medtem ko vrednost zlata na borzi niha, se vrednost olimpijskega zlata ne spreminja. Olimpijec (olimpijski tekmovalec) ga prejme, ko postane olimpionik (olimpijski zmagovalec), kar je prav poseben športni presežek. Veliko športnikov svoj čas (tudi čas je zlato), trud in znoj vlaga v treninge, a le redkim se naložba povrne v obliki olimpijskega zlata, ki je eden od kazalnikov uspešnosti naložbe – ni pa edini.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Manca Černivec