Dan, ko so si bile vse naslovnice podobne

»Dvanajsti september 2001 je bil zadnji dan v zgodovini, ko so imele vse časopisne naslovnice na svetu enak motiv,« je povedal Ali Žerdin, urednik, novinar in vodja muzeja tiska, ki se ukvarja z zbiranjem in hranjenjem dragocenih časopisov in revij, tako domačih kot tujih. Žerdin je poudaril, da ne vemo, kako so napad na newyorška dvojčka pokrili severnokorejski mediji.



Se pa 11. septembra pred dvajsetimi leti zelo dobro spomni novinar Veso Stojanov, ki je bil takrat član Delove zunanje redakcije. Bilo je slabo leto zatem, ko se je vrnil iz ZDA, kjer je bil štiri leta Delov dopisnik. »Navaden torkov dan je bil. V redakciji smo že zaključevali članke, urednik Radovan Kozmos je sedel v svoji pisarni, mi, ostali novinarji, pa smo bili za okroglo mizo, nad katero je bil prižgan televizor s CNN. Ravno smo se pogovarjali, da bomo šli na kavo v bližnji lokal, ko se je na zaslonu prikazal nenavaden prizor. Letalo, ki se je zaletelo v stolpnico ...« S kolegom Damjanom Slabetom sta se začudeno spogledala, a ko je v stolpnico priletelo še drugo letalo, so vsi vedeli, da je konec mirnega torka.

»Nastala je panika, kraval, takoj so pritekli šefi iz centralne redakcije, prišel je urednik Mitja Meršol, in zmenili smo se, da bomo napadu posvetili prve štiri Delove strani. Telefoni so brneli, v delo smo vključili vse novinarje in dopisnike, poklicali smo tudi našega ameriškega dopisnika Ervina Hladnika Milharčiča, a je bil ravno na dopustu v Sloveniji. Ni mogel verjeti, kaj se je zgodilo, še bolj pa ni mogel verjeti, da je on v Ljubljani ...«

Ker so morali večerni časopis končati do 19. ure, je bil novinarski adrenalin velikanski. A takoj, ko so oddali prvo izdajo in se začeli pripravljati na jutranjo, je prišla v redakcijo še Delova »vrhuška« z direktorjem Titom Doberškom na čelu. Odločili so se za posebno osemstransko izdajo, ki so jo končali okoli 1. ure, zjutraj pa je bila že v kioskih in pri bralcih. Vanjo so vključili zadnje informacije, odzive in tudi že poglobljene analize. O statiki visokih gradenj, Osami bin Ladnu in tem, kaj pomeni evakuacija spodnjega dela Manhattna.