
Neomejen dostop | že od 14,99€
Švedsko vrhovno sodišče je 19. februarja 2025 zavrnilo skupinsko tožbo, ki jo je proti državi vložilo 300 mladih, vključno s podnebno aktivistko Greto Thunberg. Tožniki so trdili, da Švedska s svojimi nezadostnimi ukrepi proti podnebnim spremembam krši evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Zahtevali so, da sodišče odredi državi omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da ne more določiti specifičnih ukrepov, ki bi jih morala sprejeti vlada ali parlament, saj so takšne odločitve v pristojnosti demokratičnih teles. Kljub temu je nakazalo, da bi lahko v prihodnosti obravnavalo drugače oblikovane podnebne tožbe, zlasti tiste, ki bi se osredotočale na kršitve posameznikovih pravic po konvenciji. Skupina Aurora, ki je vložila tožbo, je razumljivo izrazila razočaranje nad odločitvijo sodišča, vendar namerava proučiti nadaljnje pravne možnosti za dosego cilja.
Gre za sodni primer, ki razkriva izzive, ki čakajo tožnike pri bodočih zahtevkih od držav, da uveljavljajo in dosegajo podnebne cilje. Prejšnje odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice so pokazale mešane rezultate v podobnih primerih, kar odraža kompleksnost pravnih postopkov, povezanih z okoljskimi politikami.
Čeprav je sodišče zavrnilo tožbo, ostaja odprta možnost za prihodnje tožbe, ki bi bile drugače oblikovane in bi se osredotočale na specifične kršitve pravic posameznikov. To nakazuje, da pravna pot za spodbujanje podnebnih ukrepov ostaja odprta, vendar zahteva natančno oblikovanje tožb in bolj jasno opredelitev kršitev pravic.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji