Neomejen dostop | že od 9,99€
Pred leti je Švedinja Greta Thunberg postala glas generacije, ki bo, čeprav pri njih ni imela nič, morala največ časa živeti s podnebnimi spremembami. Torej mladih. Še vedno je videti zelo dekliško, a Thunbergova ni več otrok, niti najstnica ne, ampak odrasla mlada ženska. Stara je 20 let. In odraslost prinese tudi nekatere obveznosti. Če je včasih vzbujala simpatije, ko je brez zadržkov nahrulila tudi najvplivnejše svetovne voditelje, mora danes svoj oster jezik in eksplozivni značaj pač nekoliko brzdati.
Oziroma bi ga morala. Najbrž ji ne uspeva najboljše, saj se je v ponedeljek znašla na sodišču v tretjem največjem švedskem mestu Malmö. Vzrok? V njeno obtožnico so zapisali, da se je prejšnji mesec udeležila demonstracij, s katerimi so ovirali promet in ni ubogala ukazov policije, da prenehajo s tem početjem ter se razidejo. Za tovrstno početje ji je grozilo kar do pol leta zapora, vendar so jo na hitrem sojenju danes obsodili na 1500 švedskih kron (130 evrov) kazni in 1000 kron (87 evrov) prispevka v sklad za žrtve kriminala.
Proteste je prejšnji mesec pripravila okoljevarstvena skupina Ta tillbaka framtiden, kar bi lahko prevedli kot »vzamimo si nazaj prihodnost«. Hoteli so zapreti vhod v pristanišče in tako protestirati proti uporabi fosilnih goriv. »Odločili smo se, da ne bomo opazovalci, ampak bomo fizično prekinili infrastrukturo za fosilna goriva. Jemljemo si nazaj prihodnost,« je ob protestu zapisala Thunbergova. Ko jo je policija zaslišala glede njene vloge v protestu, ni hotela odgovarjati, na sodišču pa je potrdila, da se je demonstracij udeležila, vendar ni s tem po njenem prepričanju storila nič kaznivega.
Greta Thunberg je nesporna ikona ne samo skupine Ta tillbaka framtiden, ampak celotnega gibanja mladih proti podnebnim spremembam in okoljskega gibanja nasploh. Že kot otrok je starše prepričala, da so spremenili življenjski slog v smeri, da so zmanjšali svoj ogljični odtis. Znana je postala pri 15. letih, ko se je ob petkih namesto v šolo odpravljala pred švedski riksdag, parlament v Stockholmu. Tam je z napisom Skolstrejk för klimatet (šolski podnebni protest) od zakonodajalcev severnjaške kraljevine zahtevala bolj odločno ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Z odločnim in pogumnim načinom govora, tako v javnosti kot pred najvišjimi političnimi voditelji sveta, je postala globalni fenomen mladinskega okoljskega aktivizma. V letih od 2019 do 2023 se je vsakič znašla med nominiranci za Nobelovo nagrado za mir. Seveda je povzročila tudi nemalo negativnih odzivov. Nekateri so vihali nos nad njenim robatim besednjakom, drugi so ji svetovali, naj raje kot protestira hodi v šolo. Gospodična Thunberg je prejšnji mesec z odličnimi ocenami zaključila sredno šolo, ki se je zaradi njega aktivizma sicer nekoliko zavlekla.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji