Slovénščina

Slovenščina. Za nekatere materni jezik, za druge zahteven slovanski jezik, ki se ga je težko naučiti in kjer je nemogoče razumeti govore različnih pokrajin, tj. narečja. Nekateri v slovenščini sanjamo, spet drugim se o slovenščini niti ne sanja. Za nekatere jezik naših prednikov, za druge jezik, priučen v vrtcu ali šoli, na fakulteti ali na delovnem mestu. Majhen jezik z veliko pravili in še več izjemami. Jezik, star vsaj že tisoč let. Jezik Brižinskih spomenikov. Jezik protestantskih piscev, ki nam v 16. stoletju podarijo prvo slovensko pisano knjigo, prvo slovnico in slovenski prevod Biblije. Jezik visoke poezije Prešerna, Cankarjeve proze in dramatike ter Kosovelovih Integralov.

Za slovenščino se uporablja tudi sinonim slovenski jezik, učenci pa za predmet v šoli po navadi uporabljajo skrajšano različico: slova. Je jezik, ki ima 25 črk in 29 glasov. Jezik s tremi slovničnimi osebami, števili in spoli. Jezik, ki se ponaša s tipično slovensko posebnostjo: dvojino. Dvojino smo podedovali iz indoevropskega prajezika, vendar je v večini indoevropskih jezikov skozi čas izginila; nadomestila jo je množina. Sama se z dvojino intenzivno ukvarjam že dva ducata let – od pisanja svoje doktorske disertacije dalje.

Hiter skok v prihodnost brez slovenščine

Pesniki postavljajo v ospredje predvsem poetično vlogo dvojine, saj namiguje na intimen odnos in zavezništvo med dvema osebama, zato se uporablja zlasti v ljubezenski poeziji. Pesnik Dane Zajc je o dvojini povedal: »Odnos med ednino, dvojino in množino je odnos med samoto (biti sam), zaupnostjo, zaupljivostjo in intimnostjo (biti v dvoje) in med svetom, ki je množina. Most med biti sam in biti v svetu je skrivnosten most in je: biti v dvoje.« V nasprotju z zasebnostjo dvojine je tu torej javnost množine. Slovenščini želim, da živi, se ohranja, bogati, spreminja in se še dolgo uporablja – ne le zasebno, ampak tudi javno, v vseh položajih, tako govornih kot pisnih.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tjaša Jakop.