Slovenija: edina država, ki je obogatela brez kapitalizma

Slovenija je edina država na svetu, ki je obogatela brez pomoči kapitalizma. Vsem drugim državam prvega sveta je to uspelo z zgodnjo uvedbo kapitalističnega sistema, pojasnjuje nizozemski youtube kanal HistoryScope. Posnetek Slovenija: kako obogateti brez kapitalizma je bil objavljen 1. novembra 2024 in ima že več kot 366.000 ogledov. 

Čeprav Slovenija ni dosegla Velike Britanije, Nemčije ali ZDA, ji je glede na svoje zgodovinsko ozadje uspela nepredstavljiva gospodarska rast v zadnjem stoletju. 

Slovenija ni bila nepomembna kolonija

Ker je bila Slovenija del Avstro-Ogrskega imperija, in ne del Osmanskega cesarstva kot preostale članice Jugoslavije, se je je že zgodaj dotaknila tudi industrijska revolucija. Prednost Slovenije je bil neposreden dostop do morja, zato ni bila obravnavana kot nepomembna kolonija. Tudi zaradi tega je avstrijski dvor usmerjal svoja sredstva v razvijanje slovenskih šol, infrastrukture in lokalne vlade. Poleg tega so Slovenci uživali visoko stopnjo samouprave in samoodločanja že pred osamosvojitvijo od cesarstva.

Kljub temu Slovenija ni obogatela le zaradi svojega položaja znotraj avstro-ogrskega imperija. Navsezadnje je bila tudi Madžarska del Avstro-Ogrske, pa še danes ni popolnoma razvita.

Po razpadu cesarstva po prvi svetovni vojni se je Slovenija kot neodvisna pridružila več drugim državam pri oblikovanju nove države, Jugoslavije. Jugoslavija je bila tedaj tretja najrevnejša država v Evropi. Tovarne so obstajale le v mestih, večina ljudi je živelo na kmetijah in se borilo za preživetje, vlada pa je imela na voljo zelo malo finančnih sredstev. Jugoslavija si je zato izposojala denar v tujini in tam iskala premožne investitorje. Tudi ta načrt ni bil brez pomanjkljivosti, saj kljub morebitnim investicijam Zahoda večina delovne sile ni bila usposobljena za gradnjo pristanišč, železnic ali druge infrastrukture, ki bi pospešila gospodarski razvoj.

Plansko gospodarstvo po drugi svetovni vojni

Po drugi svetovni vojni je Jugoslavija postala komunistična država, v kateri je bilo šest avtonomnih regij, med njimi tudi Slovenija. Vsaka od regij je delovala podobno kot federativni sistemi v Nemčiji ali ZDA, le da je pri nas vladala veliko večja stopnja avtonomije. Jugoslavija je uvedla plansko gospodarstvo s petletkami po vzoru Sovjetske zveze, kjer je vlada nadzorovala vse vidike gospodarstva – od določanja proizvodnje do cen izdelkov.

Politična filozofija titoizem je dobila zagon med hladno vojno in temelji na decentralizaciji in politični neodvisnosti od Sovjetske zveze. FOTO: Arhiv Dela 

Šele po pretrganju zavezništva s Sovjetsko zvezo leta 1948 je Jugoslavija razvila lastni politični model na osnovi titoizma. Novi sistem je temeljil na decentralizaciji, samoupravljanju, politični ločitvi od Sovjetske zveze in vodilni vlogi Jugoslavije v gibanju neuvrščenih. Namesto da bi vlada neposredno upravljala industrijo, so bila podjetja prepuščena svetom delavcev, ki so sami določali poslovne reforme, s katerimi so povečali produktivnost in konkurenčnost med podjetji. Tovrstna decentralizacija je omogočila bolj učinkovito delovanje gospodarstva in je močno spodbudila gospodarsko rast.

Tuje investicije v prostotrgovinskih conah

Do sedemdesetih let je Slovenija uspešno združila socializem z načeli prostega trga in tako ustvarila tržni socializem. Ta politični sistem je bil osnovan na treh temeljih: prosti trg, samouprava in socializem. Medtem ko se je preostali del Jugoslavije tujim investitorjem zdel nestabilen, je Slovenija to težavo odpravila s pomočjo prostotrgovinskih con, ki so državi omogočale hitro gospodarsko rast. Še ena izmed prednosti decentraliziranega socializma so bile odprte meje, ki so omogočale turizem in delo v tujini.

HistoryScope pripisuje uspeh Slovenije v primerjavi s preostalimi jugoslovanskimi državami tistega časa manjši stopnji vladne korupcije in pametnejšim investicijam, na primer v pristanišče v Kopru in gradnjo železnic. V prejšnjem stoletju je imela Slovenija šestodstotno gospodarsko rast, ki so jo takrat presegle le Japonska, Južna Koreja in Grčija.

Do osamosvojitve Slovenije je BDP znašal kar 12.500 dolarjev na prebivalca. FOTO: Roman Šipić/Delo

Bruto domači proizvod na prebivalca v Sloveniji pred razpadom Jugoslavije in njenim prehodom v kapitalizem je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja znašal več kot 10.000 dolarjev na prebivalca. Takrat je bil prag bogate države določen pri 7620 dolarjih na prebivalca, kar pomeni, da je bila Slovenija po standardih iz osemdesetih let bogata država. Povprečni Slovenec je ustvaril nekoliko več kot povprečni prebivalec Irske ali Španije in le nekaj manj od zahodnoevropskega povprečja, kar je znašalo 15.000 dolarjev na prebivalca.

HistoryScope pravi, da le malo virov omenja Slovenijo kot primer uspešnega nekapitalističnega sistema, čeprav je bila prav to.