Slovenija, dežela epidemiologov

Slovenci smo narod gasilcev. Imamo 1347 prostovoljnih gasilskih društev, v katerih je več kot 158.000 članov. Smo tudi narod planincev. Modro izkaznico Planinske zveze Slovenije ima skoraj 56 tisoč tisoč planincev. Slovenija je tudi dežela pevcev, ki pojejo v več kot 2500 zborih. A nič se ne more primerjati s prostočasno dejavnostjo, ki je vzklila marca. Na petek trinajstega smo postali epidemiologi.

Epidemiologi, ki vedo vse; o epidemijah, koronavirusu, spopadu z nalezljivimi boleznimi, učinkovitih ukrepih. O globalni prevari, ki sega od Gatesa do hudobnega farmacevtskega lobija in smrtonosnega omrežja 5G. O nevarnem cepivu, ki se nam bliža, in nenevarnem virusu, ki je ena mala gripa ali prehlad. Slovenski laični strokovnjak svoje mnenje večinoma lahkotno deli na družabnih omrežjih, od koder izvira tudi njegova strokovna podkovanost in kjer se zbirajo njihovi somišljeniki. TV voditelj, ki smo ga nazadnje videli v oddaji o hujšanju, je na FB objavil svojo »ekspertizo«, da je bilo dovolj karanten zaradi nečesa, »kar nas ne ogroža nič bolj kot veliko drugih stvari, ki jih poznamo že od nekdaj«. Dobil je ogromno všečkov, tisti, ki so mu odgovorili z argumenti, pa veliko manj. Smešno? Niti ne, ampak tako je pravzaprav na vsakem koraku.



Pred dnevi sem prilezla na planino nad Pokljuko, Lep, vroč dan, množica pohodnikov, družin, psov. Znajdem se pred šankom z napisom »samo v maskah«, jaz pa – edina z masko.

»Ali ni obvezna?« vprašam oskrbnika, ki zamahne z roko in reče, »če ste prilezli do sem, ste že zdravi.«
»Jaz sem zdrava, kako pa naj vem, da ste zdravi tudi vi in vsi ostali?«
»Na Norveškem so že ukinili maske,« odgovori.
»Norveška? Kaj pa ves ostali svet?«

V tem se oglasi glas iz kuhinje: »Boste videli, kmalu bodo vsi ponavljali za njimi.«

Minilo je nekaj tednov in svet ni nič bolj norveški. Sem pa prepričana, da bi bila jota in štrudelj veliko boljša, če bi se kuharica ukvarjala s kuho in ne razpravljala o nečem, o čemer nima pojma.