V nadaljevanju preberite:

Fotografija omogoča neskončne možnosti beleženja sveta, lepote in grozot ter neštetih vmesnih stanj in odtenkov. Brazilski fotograf Sebastião Salgado, ki je na naš zadnji kulturni praznik dopolnil okroglih 80 let, je v razmerju do vsega, kar je videl – tega je ogromno, obiskal je že 120 držav –, vzpostavil značilno estetizirano fotografsko poetiko.

V osnovi je dokumentarna, a hkrati formalno izjemno izčiščena, prežeta z značilno svetlobo in vtisom domala nerealne, monumentalne dramatičnosti. Razkošen izsek iz njegove najnovejše serije Amazonija (Amazônia) s sporočilom o boju proti uničenju narave ter izvornih kultur, kar je ena stalnic njegovega opusa, je mogoče spoznati na novi razstavi v Trstu.

Salgado že desetletja velja za dokumentarnega fotografa, ki mu je uspelo v prastarem nagovoru črno-bele fotografije odkriti izjemno moč emocij. Z značilno estetiko že več kot polovico stoletja beleži lepe in tragične motive na različnih celinah sveta: vojne, izkoriščanja ljudi, migracije, lepoto neokrnjene narave in grožnje ekoloških katastrof.