Rozariji v Volčjem Potoku med najodličnejšimi na svetu

»Je lepa nagrada in priznanje celotnemu Arboretumu, tako vrtnarjem kot parku, v katerem vrtnice rastejo. Strokovna javnost ga je večinoma spoznala pred petimi leti, ko je bil v Ljubljani kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, zato je bilo nekako pričakovano,« je priznanje vrtne odličnosti za rožne vrtove pospremil Matjaž Mastnak, pomočnik direktorja Arboretuma Volčji Potok in eden največjih poznavalcev tega cvetja pri nas.

Priznanje vrtne odličnosti (WFRS award of garden excellence) podeljuje Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic rožnim vrtovom z najboljšim vzdrževanjem in predstavitvijo tega cvetja. Na letošnjem svetovnem kongresu, ki je bil pred dnevi v Adelajdi v Avstraliji, ga je med drugimi prejel tudi stoletje star Vzhodnonemški rožni vrt v Forstu na nemški-poljski meji. Na kongresu, ki je vsaka tri leta, podelijo največ deset priznanj, do letos jih je prejelo 27 rozarijev v Evropi.

Med nam najbližjimi rozariji, ki se ponašajo s priznanjem vrtne odličnosti, je vrt v parku Doblhoff v Badnu pri Dunaju, rožni vrt pri Svetem Ivanu nad Trstom, med italijanskimi sta z njim ovenčana še tista v Monzi in Cavriglii, zadnji je eden najbolj razkošnih in znanih. Pod vplivom njegovega soustanovitelja, ortopeda in profesorja Gianfranca Fineschija, ki je sodeloval tudi z ortopedsko bolnišnico v Valdoltri, je tam nastal prvi zaresen rozarij pri nas.

»To so vrtovi, v katerih zares uživaš, zato je lepo biti v takšni družbi. A rožnih vrtov po Evropi spet ni toliko. Še letos bo pri francoski založbi izšel vodnik po njih, v katerega je uvrščen tudi Arboretum Volčji Potok, toda ne vem, ali bo v njem že pripisano priznanje vrtne odličnosti. V poznavalskih krogih tak naziv vsekakor nekaj šteje,« še dodaja Mastnak.

Naziv je mogoče tudi izgubiti

Arboretum sta za priznanje predlagali visoki funkcionarki svetovne zveze iz italijanskega in luksemburškega nacionalnega društva. Izpolnjevati je treba celo vrsto meril, med drugim, da je vrt dovolj obsežen in tako vzdrževan, da so vrtnice v njem kar najbolje predstavljene. Biti mora lep, privlačen in odprt za javnost, to mora o vrtnicah izobraževati in povečevati zanimanje zanje.

Štejeta tudi raznolikost in popolnost zbirke vrtnic. Točke prinašata še redno in kakovostno vzdrževanje ter uspešno posredovanje informacij o vrtnicah, poleg tega morajo biti sorte točno določene in označene bodisi s tablicami bodisi z digitalno aplikacijo – v rozariju v Volčjem Potoku imajo oboje. Zagotoviti je treba prometno dostopnost in osnovni servis za obiskovalce, tudi za gibalno ovirane. Pri vseh meril je dobil Arboretum odlično ali prav dobro oceno.

Kakšnih neposrednih koristi zaradi naziva ni pričakovati, pravi Mastnak, gotovo pa bo utrdil sloves parka. Nanj bo opominjala plaketa ob vhodu, ki jo bodo s slovesnostjo namestili predvidoma septembra prihodnje leto. Toda priznanje ni trajno, če kakovost vzdrževanja pade pod pričakovanja, ga svetovna zveza lahko tudi odvzame.

Skoraj 1200 sort vrtnic

V Arboretumu skrbijo za skoraj 1200 sort vrtnic oziroma šest tisoč sadik, ki rastejo v štirih različno zasnovanih rožnih vrtovih (Zgornji in Spodnji rozarij, Kongresni grič, Papeške vrtnice). »Ponosni smo, da imamo zelo sodoben asortiment. Okoli 40 odstotkov sort naših vrtnic je mlajših od dvajset let, kar nekaj truda smo vložili, da smo vse te novosti pridobili. Prednost smo dajali sortam, odpornejšim proti boleznim, zato jih kupci tudi v svojih vrtovih lahko gojijo brez škropljenja. Tu je še zbirka vrtnic iz držav srednje- in vzhodnoevropske regije, ki jih imamo nekaj čez 200. Nikjer v Evropi jih še niso zbrali na kup, mi smo to storili v počastitev kongresa Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic, ki je bil junija 2017 v Sloveniji, in tako postali prvi park, v katerem smo predstavili žlahtniteljske dosežke oziroma dediščino tega območja,« je o zbirki povedal sogovornik.