Potem ko je Riklijeva vila desetletja propadala in kazila podobo Bleda, se ji z novim lastnikom obeta svetlejša prihodnost. Vila je 23. decembra postala last podjetnika Tima Mitje Žagarja, soustanovitelja slovenskega kriptopodjetja Iconomi. Propadajoča vila se mu je zdela sramota že veliko časa pred tem, ko je imel to moč, da jo lahko kupi in ji povrne sijaj in sloves, kakršnega je uživala v časih Arnolda Riklija.

Nekdaj znameniti Zdraviliški salon Kursalon, ki ga je leta 1895 nad kolonijo zračnih ut ob Blejskem jezeru zgradil švicarski pionir naravnega zdravljenja Arnold Rikli, danes predstavljajo zgolj ruševine. Objekt, znan kot Riklijeva vila, je bil leta 1992 razglašen za kulturni spomenik nacionalnega pomena, vendar je več desetletij propadal.

Tim Mitja Žagar, novi lastnik vile in podjetnik iz Seničnega, uresničuje svoje otroške sanje: »V mladosti sem veliko časa preživel na Bledu in si takrat obljubil, da bom, če vile nihče drug ne obnovi, to nekoč storil sam. Bled ima poseben pomen, saj smo tam preživljali otroštvo, se igrali in ustvarjali spomine.« Po štirih letih pogajanj z družino Oman in njenimi zastopniki je Žagarju uspelo pridobiti lastništvo ruševine s pripadajočim zemljiščem, kjer je nekoč stalo 22 zračnih ut in leseni objekti. »Temu bi danes verjetno rekli eko glamping,« pravi.

Gradbeno dovoljenje iz leta 2007 je še vedno veljavno, vendar se je medtem spremenil občinski prostorski načrt (OPPN). »Zdaj moramo natančno pregledati, katere spremembe so potrebne, da se projekt lahko nadaljuje skladno z novimi predpisi.«

»Riklijeva zgodba je veliko bolj navdihujoča, kot sem si sprva predstavljal. Njegov edinstveni način zdravljenja in pristop k ohranjanju zdravja sta izjemna. Metodo knajpanja je izvajal kar nekaj let pred uradnim izumiteljem Sebastianom Kneippom. Povsem sem navdušen nad tem, kako je pred več kot stoletjem postavil temelje za naravno zdravilstvo in dobro počutje. Riklijevo dediščino je pomembno ohraniti, njegovo znanje pa predati naprej,« pravi sogovornik, ki sprava sicer vsega tega ni vedel, ampak si je le želel, da vila ne bi tako kazila podobe Bleda.

Več kot le gostinski in nastanitveni obrat

»Na začetku sem razmišljal, da bi projekt vključeval predvsem nastanitve, restavracijo in lokalno kulinariko. Vendar zdaj vidim, da je Riklijeva zgodba veliko večja. Gre za celosten koncept zdravljenja, povezovanja z naravo in vračanja k temeljem dobrega počutja. Ta zapuščina zahteva več – želim si, da bi ostalo nekaj res trajnega in pomembnega.«

»Moj cilj je, da bi lahko vsak posameznik doživel izkušnjo, ki jo je Rikli ponujal svojim obiskovalcem. Razmišljamo celo o tem, da bi na istem mestu, kjer so nekoč stali njegovi objekti, ponovno postavili lesene ute ali sodoben glamping, ki bi omogočal enako vrsto zdravljenja, kot jo je izvajal on. Pomembno je, da se ob tej zgodbi zavedamo, kako pomembno je odložiti telefone, se ustaviti in preprosto uživati trenutek. Ljudje so to nekoč znali, danes pa moramo te vrednote znova oživeti. Da se usedemo, pogledamo okoli sebe in se povežemo s tistim, kar je resnično pomembno.«

Pri tem projektu sodeluje tudi z Vojkom Zavodnikom, ki je Rikliju posvetil svoje življenje. »Pri svojih 65 letih ima obsežno dokumentacijo in znanje o njegovem delu. To je izjemno dragoceno za naš projekt, saj bomo s tem lahko bolj avtentično obudili njegove metode.«

Kot je pojasnil, bo v prihodnjem letu oblikoval delovno skupino strokovnjakov, ki bo pregledala stanje objekta in preverila veljavnost gradbenega dovoljenja iz leta 2007. Če bo dovoljenje še veljavno, se bodo dela lahko hitro začela, v nasprotnem primeru bo treba pridobiti novo dovoljenje.

Žagarjev cilj je, da obiskovalci Riklijeve vile začutijo duh Riklijevega časa. Načrtuje spominsko sobo, posvečeno Arnoldu Rikliju, ter muzejsko predstavitev njegove zapuščine. Poleg tega razmišlja o ponovni postavitvi lesenih ut ali sodobnih glamping enot, kjer bi obiskovalci lahko doživeli Riklijevo metodo naravnega zdravljenja.

Investitorjeve namere so pozdravili tudi blejski župan Anton Mežan in skrbnik Riklijeve dediščine Vojko Zavodnik. Zavodnik je za Gorenjski glas, ki je prvi objavil novico, izpostavil, da bi obnova zdraviliškega salona in predstavitev Riklijevega sistema atmosferskih kur z zračnimi utami lahko postala svetovna zanimivost, ki bi Bledu prinesla še večji sloves.

Župan Mežan je zagotovil podporo in pomoč občine pri obnovi objekta, ki bo prispevala k lepši podobi Bleda. »Prenova objekta bo prinesla lepšo prihodnost ne le vili, ampak tudi celotnemu kraju,« je dejal. Tim Mitja Žagar se bo z županom srečal ta teden, v petek pa bo o stanju in načrtih spregovoril tudi na tiskovni konferenci.