Od temačne domačije do mini kulturnega doma

Vodnikova domačija: Kulturni spomenik lokalnega pomena zasijal v novi podobi, s prostorskimi dopolnitvami in izboljšavami.

Galerija

Stavbe s prenovo niso dobile le osvežene zunanje podobe, ampak tudi prostorske dopolnitve in izboljšave. FOTO: Jože Suhadolnik

Saša Bojc

21. 12. 2024 | 05:00

12:35

A+A-

Z odprtjem Decembrskega sejma ilustracije, ki se bo sklenil v torek, je po prenovi ponovno zaživela Vodnikova domačija. To je leta 1730 kupil Valentinov stari oče Jurij Vodnik, 28 let pozneje pa se je tam rodil literat in duhovnik Valentin Vodnik. Čeprav je aktualna prenova, ki so jo zasnovali v ljubljanskem biroju Genius loci, skušala urediti predvsem statično in požarno varnost ter zagotoviti univerzalno dostopnost, je prinesla tudi nekaj prostorskih sprememb. Najbolj očitna je preselitev glavnega odra iz domačije v Hišo pri kamniti mizi.

Vodnikovo domačijo, ki je v lasti ljubljanske občine, so postopoma obnavljali od leta 2012, ko je v njej začela domovati kulturna dejavnost, najprej pod vodstvom nevladne organizacije Hanna's atelje sonoričnih umetnosti. Tedaj so, kot piše na spletni strani MOL, uredili priklop na plin, strojne in električne inštalacije, jo notranje osvežili in prostorsko prilagodili ter tehnično opremili.

Ko je bil leta 2015 kot programski upravitelj na podlagi javnega razpisa izbran zavod Divja misel, ki tam domuje še danes, je občina vložila še v obnovo podstrešne dvorane v domačiji, izolacijo in elektroinštalacije, tudi nekaj opreme. Po besedah direktorice Divje misli Tine Popovič si je Ljubljana leta 2015, ko je postala Unescovo mesto literature, zadala, da bo Vodnikova rojstna hiša postala povezana z literaturo.

»Zasnovala sem koncept majhnega kulturnega doma, v katerem je vse povezano s knjigo, program sva pripravili s Katjo Preša. Na voljo je bilo malo sredstev, je pa veliko strokovnjakov z različnih področij prostovoljno pomagalo, da smo hišo uredili in skupaj s številnimi partnerji in ustvarjalci zagnali,« se spominja sogovornica.

Domačijo je lastnica, ljubljanska občina od leta 2012 postopoma obnavljala, a šele v zadnji prenovi celovito. Foto Wikipedija

Arhitektka Katjuša Kranjc je v hiši takoj prepoznala potencial z besedami: »Hiša je čudovita, ne skrbi, osredotoči se na program, preostalo bomo že.« Če tega ne bi dejala, se ne bi prijavili na razpis, priznava Tina Popovič, saj prvi ogled precej temačne domačije res ni bil najbolj prijeten.

»Usmerila nas je, da smo cel kup stare opreme iz 80. let odpeljali, veliko smo je predelali in prebarvali, šli po blago v Stol Kamnik tik pred zaprtjem, pretapecirali stole v dvorani, iz stare lesene tribune smo naredili opremo za Decembrski sejem ilustracije, zbili nov oder,« našteva.

Na začetku je bilo kup izzivov. Ker niso imeli čajne kuhinje, so kozarce pomivali na stranišču, potem jo je Katjuša Kranjc zasnovala v pritličju. V dvorani na podstrehi je bilo vroče in zadušljivo, sredi nje je bil celo umivalnik, tudi zanjo je arhitektka pripravila načrt obnove, in ko je občina odobrila sredstva, so jo obnovili.

»Odstranili smo opaž in tako je zasijalo ostrešje, ki smo ga nato prebarvali v svetle barve. Današnji videz dvorane je podoben temu, kar si je Katjuša že tedaj zamislila, ni pa bila zagotovljena požarna varnost. Vhodna vrata so propadala, restavrirali smo jih, prav tako originalna tla v prvem nadstropju, ki so bila hudo načeta. Ob nalivih je voda zastajala ob fasadi, saj ni bilo urejeno odvodnjavanje, in ob močnem nalivu je poplavilo klet, ki tudi ni bila ogrevana,« sogovornica opisuje razmere, v katerih so sicer radi delali.

Hiša podeželskega veljaka

Po besedah odgovorne konservatorke Damjane Pediček Terseglav z ljubljanske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je domačijo, tedaj imenovano Na jami, leta 1730 kupil Valentinov stari oče Jurij Vodnik, ki je s seboj prinesel hišno ime Pri Žibertu. Hiša je takrat gotovo že stala, njena stavbna zasnova pa naj bi izvirala iz 17. stoletja.

»Njegov sin Jožef je imel z ženo Jerco Pance deset otrok, prvi se je leta 1758 rodil Valentin. Jožef je najverjetneje že imel gostilno, za katero se je pozneje uveljavilo ime Pri kamnitni mizi. V tem času je bila Zgornja Šiška obcestna vas, večina prebivalcev se je ukvarjala s kmetijstvom. Gostilna je v naselju imela pomembno vlogo, ob njej je bilo gospodarsko poslopje, kjer je bilo največ prostora namenjenega govedoreji in konjereji, predvsem furmanskim konjem, kajti gostilna je bila znana kot furmanska gostilna,« je pojasnila.
Leta 1864 je domačijo kupil posestnik in gostilničar Jakob Matjan in gostilno preimenoval v Pri Matjanu. Leta 1880 je hiša doživela korenite spremembe. Matjan naj bi ob njej postavil majhno hišo, danes imenovano Pri kamniti mizi, ki je bila namenjena skladišču za platno, s katerim je družina trgovala. Leta 1912 je domačijo kupil Anton Pogačnik, ki je imel v hiši gostilno do leta 1930, nato so v njej ostala le še stanovanja. V lasti Pogačnikovih je zgradba ostala do leta 1960, ko je bila nacionalizirana. Leta 1979 je zgradbo odkupila občina Ljubljana Šiška in jo nato v 80. letih prvič obnovila. Leta 2001 je bila domačija razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi etnološkega in zgodovinskega spomenika. Kot je sklenila konservatorka, je pomembna kot rojstna hiša prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika in kot značilen primer hiše podeželskega veljaka širše ljubljanske okolice.

Za premestitev odra odločilna požarna sanacija

Od januarja lani je bila domačija v celostni obnovi, za katero je bil na javnem razpisu izbran biro Genius loci. Kot priznava arhitekt Andrej Černigoj, so si zelo želeli sodelovati pri prenovi te hiše. Tja sta njegova otroka hodila na dogodke in dejavnosti in tudi prostor se mu je od vselej zdel zelo zanimiv, še posebej ga je navduševala dvorana na podstrehi.

S posegi so skušali predvsem ohraniti duha historičnega ambienta oziroma ustvariti okvir za vse dejavnosti, ki jih ponujajo in izvajajo. Ob začetku prenove so našteli vsaj sedem dejavnosti zavoda Divja misel. »Zato smo želeli, da bi bili prostori Vodnikove domačije čim bolj fleksibilni, sposobni prilagajanja različnim potrebam, obenem pa bi ohranili privlačnost in ostali čim bolj odprti za javnost,« povzema.

Prostori Vodnikove domačije so zasnovani fleksibilno, da se lahko prilagajajo različnim potrebam. FOTO: Jože Suhadolnik

Na arhitekturne odločitve je vplivala zlasti protipožarna ureditev. »Glavna podstrešna dvorana, ki je sprejela kar 80 ljudi, je bila dostopna samo po ozkih stopnicah in ni imela požarnega izhoda. Naročnik je že imel idejni projekt, kje bi prizidali požarno stopnišče, a se nam je tako s spomeniškega kot estetskega vidika zdel prehud poseg v hišo. Požarno stopnišče smo deloma prizidali zunaj. V prvem nadstropju smo ga oblikovali kot gank, ki je nekoč tam že bil, s podstrešjem pa ga povezali z notranjim stopniščem, ki smo ga umestili v predel nekdanjih sanitarij. Sanitarije smo prestavili v pritličje in so po novem dostopne tudi z zunanje, dvoriščne strani,« pojasnjuje sogovornik.

Tako gank pri domačiji kot ta dvonamenski oder se z zadržanim oblikovanjem, barvo in materialnostjo jasno ločita od treh historičnih stavbnih volumnov. FOTO: Jože Suhadolnik

Ker so med drugim morali zagotoviti univerzalno dostopnost za gibalno ovirane, so začeli razmišljati, da bi glavni oder »prestavili«, in sicer v pritlično Hišo pri kamniti mizi, v katero bi gibalno ovirani lahko dostopali neposredno (zanje so tudi sanitarije v tem objektu), prav tako starši z otroškim vozičkom. Zamisel je naročnik podprl.

»Prestavitev« dvorane je omogočila, da so jo povezali še z zunanjim prostorom in rodila se je rešitev notranje-zunanjega odra. S podobnim, denimo, se ponaša Lutkovno gledališče Maribor (ki so ga obnovili in preuredili Atelier arhitekti), spomni Černigoj.

Oder, ki je notranji in hkrati zunanji, je spodbudil razmišljanje o poletnem programu na vrtu za domačijo. FOTO: Jože Suhadolnik

Kot dodaja Tina Popovič, je novi oder spodbudil še razmišljanje o poletnem programu na vrtu za domačijo. »V Šiško bomo v sodelovanju s Kinodvorom pripeljali filmske večere. Z Nejcem Poharjem sva zasnovala festival, posvečen Jadranu, kamor nas veliko migrira poleti. Ko bomo prejeli opremo, bosta zaživela bar in knjigarna, konec leta še festival kriminalk,« napoveduje.

V dvorani na podstrehi bo še naprej potekal redni otroški program, dopoldne bodo gostili šole, tiskovne konference in druge dogodke, tu bodo potekale vse delavnice. FOTO: Jože Suhadolnik

V dvorani na podstrehi bo še naprej potekal redni otroški program, dopoldne bodo gostili šole, tiskovne konference in druge dogodke, tu bodo potekale vse delavnice (od lepopisa za otroke, s katerim začnejo februarja, do bralnih klubov in mojstrskih tečajev in risanja po modelu za ilustratorje). Ob podstrešni dvorani, ki je zdaj namenjena manjšemu številu ljudi, so pridobili prostor in uredili dve pisarni. Obnovljena Vodnikova domačija je med drugim v kleti pridobila skupnostni prostor za pisanje in ilustriranje, v prvem nadstropju pa prostor za branje in otroško igralnico, ki bo zaživela do pomladi.

Vsa drevesa so ohranili in statično preverili

Hišo pri kamniti mizi, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja zgrajena kot skladišče za platno, so po preučitvi stanja in stroškov prenove porušili in rekonstruirali. Obnova bi stala dvakrat več, kot je novogradnja, pravi Andrej Černigoj. Zanimivo je, da so ohranili tudi njene nepravilnosti, tloris, ki ni popoln pravokotnik, zaradi česar je bila izvedba nekoliko težja.

Prostor te hišice so odprli do podstrešja in ga naredili dvovišinskega, le v zadnji zgornji del so umestili tehnično kabino z odrsko tehniko. Tako ta dvonamenski oder kot gank pri domačiji pa se z zadržanim oblikovanjem, barvo in materialnostjo jasno ločita od treh historičnih stavbnih volumnov – domačije, Hiše pri kamniti mizi in kotlovnice.

Še posebno pozornost so namenili inštalacijam (za prezračevanje, ogrevanje in klimatizacijo), ki so morale ostati čim bolj neopazne tako v notranjosti kot na stavbnem ovoju. V zunanji ureditvi so poenotili tlak ter povezali kompozicijo treh objektov v prepoznavno in funkcionalno celoto, tudi za dogajanje na prostem. Vsa drevesa so ohranili in statično preverili. Že pred prenovo padli divji kostanj so na istem mestu nadomestili z novim, manjše drevo pa presadili na zelenico, dodali bodo še nekaj manjših dreves v koritih.

Prostor Hiše pri kamniti mizi so odprli do podstrešja in ga naredili dvovišinskega, le v zadnji zgornji del so umestili tehnično kabino z odrsko tehniko. FOTO: Jože Suhadolnik

»Ob robovih so manjše zelenice za rastline vzpenjavke, razrašča se tudi trta, ki je prekrivala kotlovnico. Nad zunanjim avditorijem bo v vročih sončnih dneh razprto senčno platno. Dodani sta dve ponikovalnici za meteorno vodo, ki zagotavljata namočenost tal za rastlinje in zmanjšujeta obremenjenost mestne infrastrukture. Oprema prostorov z izjemo vgradnih elementov in dela obstoječe opreme sicer še ni dokončana in se bo dopolnjevala med delovanjem,« je uprl pogled v bližnjo prihodnost sogovornik. Poudaril je še, da so ohranili prehodnost mimo Vodnikove domačije, saj tod mimo Šiškarji pogosto zahajajo na Šišenski hrib, v Mostec in na Rožnik.