Recesija

Recesija ima v SSKJ2 kvalifikator ekonomija in razlago 'nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti'. Isti pojem označujeta tudi gospodarska recesija in ekonomska recesija. Poleg teh dveh pridevnikov recesijo po podatkih iz Kolokacijskega slovarja sodobne slovenščine pogosto opredeljujejo pridevniki svetoven, hud, globok, grozeč, dolgotrajen.

Iz slovarja izvemo še za druge besede, ki se tipično pojavljajo ob besedi recesija: ko pride do padca ali zdrsa v recesijo, se z njo soočimo in spopademo, varčujemo zaradi nje, trudimo se iz nje izviti, rešiti ali izplavati, nato pa po njej okrevamo.

Recesija je torej povezana z gospodarsko krizo. Največja med njimi se je imenovala velika depresija in je trajala od leta 1929 do 1941. Po njenem koncu je bilo poimenovanje depresija za pojav gospodarskega upadanja preveč grozeče, zato se je začelo uporabljati poimenovanje recesija. Ta se je v tem stoletju pojavila vsaj trikrat.

Prva se je začela decembra 2007 v ZDA, v Evropi pa proti koncu leta 2008, in se končala junija 2009. Zaradi podobnosti z veliko depresijo je bila poimenovana velika recesija. Drugo in tretjo recesijo pa sta povzročili pandemija covida-19 leta 2020 in ruska invazija na Ukrajino leta 2022.

Poleg gospodarske recesije, ki trenutno spet kaže zobe, nas mora skrbeti tudi demografska recesija, za katero veljata zmanjšana stopnja rodnosti in staranje prebivalstva.

Za konec pa še ena popolnoma drugačna recesija, ki si je prav tako ne želimo. To je recesija dlesni, pri kateri gre za odmikanje roba dlesni od zobnega vratu v smeri proti vrhu korenine, ki je posledica zlasti nepravilne ustne higiene, paradontalne bolezni in genetike.

Glede na to, da recesija, naj bo taka ali drugačna, ne pomeni nič dobrega, nam vsem skupaj želim, da je ne bi bilo.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Tanja Fajfar.