Razgibana skejterska krajina v hladnem podzemlju Ljubljane

Glavni poligon za urbane športe je ulica z vsemi svojimi atributi, a odkar se po njej na koleščkih ali kolesih poganjajo skejterji, si urejajo tudi vse mogoče poligone, ki posnemajo krajino urbanega prostora. V Ljubljani imajo prizadevanja, da bi urbanim športom zagotovili primeren prostor, dolgo brado in podobno kot drugod po svetu so bili sami skejterji tisti, ki so iskali zapuščene ali zapostavljene industrijske prostore in v njih gradili rampe, skakalnice, zidke ... Pred nekaj meseci pa so vendarle odprli dolgo napovedovani Center urbanih športov Stožice, ki domuje v neuporabljeni garaži pod nogometnim stadionom Športnega parka Stožice. Pod arhitekturno zasnovo so se podpisali arhitekti Sadar+Vuga.

Arhitekti iz omenjenega biroja so zasnovali že Športni park Stožice, ki so ga odprli avgusta 2010. »V letih opazovanja njegove uporabe je prostor pokazal potencial za ponovno uporabo in preoblikovanje delov za alternative namene. Te prilagoditve so usmerjene v ustvarjanje novih priložnosti in redefinicijo športnih površin v prihodnosti,« so pojasnili v biroju.

Tako je tudi načrtovanje centra urbanih športov po besedah arhitekta Petka Grabljića iz biroja Sadar+Vuga temeljilo na drugačni uporabi dela garaže, ki je bila dotlej parkirišče za avtobuse navijačev. Center so zasnovali na podlagi projektne naloge, pripravila pa jo je skupnost Skatepark Rog, ki je ob prenovi območja nekdanje tovarne Rog skupaj z drugimi uporabniki izgubila prostor. »Ta projektna naloga je opredelila predvsem potrebe bodočih uporabnikov, projektanti pa smo začeli analizo stanja obstoječe garaže v vseh pogledih (arhitektura, promet, instalacije),« je pojasnil Grabljić. To dvoje je bilo podlaga za izdelavo predloga, na osnovi katerega se je naročnik, Mestna občina Ljubljana oziroma v njenem okviru Javni zavod Šport Ljubljana, odločil za pripravo potrebne dokumentacije.

Načrtovanje skejtparka v Stožicah se je začelo julija 2019, čeprav so v biroju že prej začeli raziskovati možnosti ponovne uporabe neizkoriščenih prostorov. »Že leta 2015 smo s studiom AKKA organizirali mednarodno študentsko delavnico, ki se je ukvarjala z drugačno uporabo nedokončanega trgovskega dela Športnega parka Stožice. Najbolj nevzdržne in netrajnostne površine so tiste, ki so prazne in neuporabne. To je bil tudi zaključek študentske delavnice, ki je pokazala, da je v športni park mogoče umestiti različne dejavnosti, ki so lahko izvedene v različnih časovnih obdobjih.« Center za urbane športe je bil prvi tak projekt.

Snovanje dolgo pričakovanega prostora za ljubitelje urbanih športov je potekalo v dveh fazah. Prva je bila izdelava dokumentacije in izvedba arhitekturnega ogrodja prostora, druga pa izvedba poligonov, pri čemer so se oprli na izkušnje športnih društev oziroma bodočih uporabnikov. Usklajen projekt opreme je pripravil arhitekt Domen Stražar, ki se na Švedskem ukvarja predvsem s snovanjem poligonov za urbane športe in je sodeloval pri oblikovanju že približno tridesetih skejtparkov po Evropi.

Dve dvorani in mezanin

Vhod v Center urbanih športov Stožice, ki ga upravlja Javni zavod Šport Ljubljana in se razprostira na 1350 kvadratnih metrih površine, je na vzhodni strani nogometnega stadiona, dostopen pa je tudi iz garaže. V teh dneh, ko beton in asfalt okoli športnega parka neusmiljeno segreva sonce, je tam opaziti le malo prometa, tudi garaže samevajo v tišini, a ko se obiskovalec znajde pred vrati novega centra, že zasliši zvoke kolesc.

Center urbanih športov, čeprav posnema ulico, uporabnikom ponuja zavetje pred vremenskimi razmerami, ki tam vladajo, denimo pred hladom pozimi ali vročino poleti. Prostori so ogrevani oziroma klimatizirani (zlasti slednje je po izkušnjah uporabnikov menda redkost), imajo tudi servisne prostore, kamor sodijo sanitarije in garderobe.

Sestavljajo ga tri glavne prostorske enote. Prva je vstopni plato oziroma mezanin, ki je prostor za druženja, hkrati pa ponuja razgled nad dogajanjem v dvoranah. Drugi enoti sta športni dvorani. Severna, ki je velika 600 kvadratnih metrov, se imenuje Street park, saj poustvarja ulično krajino z robniki, stopnicami, ograjami in drugimi sestavinami. Južna, velika 425 kvadratnih metrov, pa oblikuje konveksne in konkavne valovite klančine za fluidno gibanje, flow, kakor rečejo v skejterskem žargonu. Obe dvorani sta namenjeni vsem vrstam kolesc, torej rolkam, rolerjem, kotalkam, skirojem in BMX-kolesom, osredotočili pa so se predvsem na rolko, saj je rolkanje olimpijski šport. Ta status ima tudi BMX-kolesarjenje, medtem ko so drugi poulični športi še v »čakalnici«.

Pod mezanin je umeščena tretja enota s servisnimi prostori, skladiščem, sanitarijami in garderobami s prhami, ki jih zaznamujejo keramične ploščice različnih velikosti v črno-beli kombinaciji, ki poudarjajo postindustrijski značaj. V tem slogu so urejene tudi sanitarije, v garderobah pa v to kombinacijo vstopi rdeča barva. Rdeča so namreč kolesca, ki služijo kot ročaji omaric.

Materiale, ki so jih uporabili, je določal že sam prostor. Ker so ga uredili v betonski garaži, je prvi osnovni material beton, ki je bil po Grabljićevih besedah ogrodje oziroma podlaga za izdelavo vstopnega mezanina, podpornih servisnih prostorov in obod objekta. Drugi osnovni material je les, ki ni le podlaga za vse skejterske objekte, temveč zagotavlja akustično in toplotno udobje v objektu. Razgibano skejtersko krajino so poustvarili suhomontažno iz lesenih elementov, kar omogoča enostavno preoblikovanje in prilagoditve v prihodnosti.

Tretji material pa je, kot rečeno, keramika v vstopnem mezaninu in utilitarnih prostorih; ta je zasnovana tako, da se ob vsakem prelomu oziroma vogalu zamenjata tudi razmerje in postavitev. »S tem se ustvari kompozicija različnih med seboj neskladnih ravnin, ki pa kljub temu tvorijo enovito podobo prostora,« je pojasnil Petko Grabljić.

Površino obodnih sten grafično dopolnjuje abstraktna likovna intervencija, ki aludira na ikonografijo skejterske subkulture. Zasnoval jo je grafični oblikovalec Nejc Prah kot abstrakten, negativen prostor črk, ki ubesedijo Skatepark Stožice 2024 in tako zaznamujejo vsebino in leto izdelave projekta. »Ravno negativen prostor skrbno izbranih barv tvori platno za uporabnike, da razvijejo svojo zgodbo v centru urbanih športov,« je poudaril Grabljić. »Skejterska subkultura izvira iz ulic, torej urbanega javnega prostora. Slednji se s časom spreminja in temu se ta subkultura vseskozi prilagaja. Center urbanih športov je zasnovan iz ogrodja, ki ga lahko gledamo kot pokrito mestno ulico, in opreme, ki z uporabniki živi in se jim lahko prilagaja glede na čas in potrebe.«

Na poligonih, izdelanih iz svetlih vezanih plošč, so po nekaj mesecih uporabe že izrisani sledovi kolesc, kar daje skejtparku žlahtnost, kakršna pritiče ulici. Tudi sicer je v njem mogoče najti različne elemente, ki sodijo k skejterski subkulturi, vključno z legendarno revijo Pendrek v značilnem formatu, likovni podobi in vsebini.

Največ obiska ob deževnih dneh in tudi v tej vročini

Vstopnica za Center urbanih športov Stožice, kjer delata dva zaposlena, stane 3,5 evra, za otroke do 12. leta 2,5 evra, družinska 12 evrov. Za uporabo tuša ali garderobe je treba plačati še 3,5 evra. Kot so povedali pri Športu Ljubljana, je najbolj obiskan ob deževnih dneh, medtem ko je ob sončnem in lepem vremenu praviloma manj obiska; tudi sicer izkušnje iz drugih skateparkov kažejo, da so najbolj obiskani med oktobrom in aprilom. »Prostor je klimatiziran, tako da se čedalje več uporabnikov odloča za obisk, ko so zunaj temperature najvišje. Center v sezoni obratuje v pozne večerne ure, poletni delovni čas pa je od 12.00 do 20.00. Veliko je obiskovalcev iz drugih krajev po Sloveniji. Obiščejo nas med potovanjem na počitnice, bodisi med svojimi skejt turnejami, večina pa zaradi tako imenovanih skejt seans,« je v odgovorih zapisala Valerija Ravnak iz Športa Ljubljana.

V okviru Mestne občine Ljubljana poteka pri njih brezplačni program Gremo na urbane športe, ki ga obiskujejo predvsem mladi med 7. in 13. letom. Veliko staršev vadi skupaj s svojimi otroki, starimi med 4 in 7 let. Najmlajša uporabnica centra je, denimo, stara tri leta.