Center Golovec: povezovalna točka četrtne skupnosti

Ljubljanska občina je po številu prebivalcev največja in razdeljena na 17 četrtnih skupnosti, toda njihovi sedeži so v precej različnih prostorih. Kot so v mestnih službah za lokalno samoupravo in razvojne projekte in investicije že večkrat poudarili, je za kakovost življenja pomembna tudi gradnja novih središč četrtnih skupnosti. Ena od tistih, ki ga je že dobila, je četrtna skupnost Golovec. Pod zasnovo in podobo njihovega novega centra so se podpisali v ljubljanskem ateljeju Hočevar.

»Na mestu, kjer stoji Center Golovec, je na poti med Štepanjskim naseljem in Fužinami stala baraka, ki je delovala kot zelo povezovalna točka tamkajšnje skupnosti. Nekega jutra, ko še nismo začeli s projektom, sem šel mimo in v tamkajšnjem baru je bilo že zelo živahno, tam so bile mamice z otroki v vozičkih, športniki, starejši ...,« se spominja sogovornik, arhitekt Primož Hočevar, ki se je s kolegom Tinetom Brincem podpisal pod podobo sodobnega centra četrtne skupnosti Golovec.

Tega so morali umestiti v precej dorečen okvir, na Pesarsko ulico v bližini Štepanjskega naselja, ki velja za eno bolj poseljenih območij v mestu. Lokacijo močno zaznamujeta predvsem dva velika volumna – nogometna dvorana Baza in Plezalni center Ljubljana –, na severu pa igrišče za ragbi pa tudi nogomet. Sicer pa so v neposredni okolici urejene površine za razne športe, sprehajalne poti, otroška igrišča, mize za namizni tenis, otok športa s trim napravami in novi kolopark.

Lokacijo močno zaznamujeta predvsem dva velika volumna – nogometna dvorana Baza in Plezalni center Ljubljana –, na severu pa igrišče za ragbi in tudi nogomet. FOTO: Miran Kambič

Občina je želela z gradnjo novega četrtnega centra poleg prostorov tamkajšnje četrtne skupnosti, ki se povezuje z društvi, pridobiti še pisarno za svojo službo za lokalno samoupravo, kot tudi različne programe za različne starostne skupine tamkajšnjih prebivalcev, ki bi se tukaj tudi medgeneracijsko povezovali. V njem imajo prostore pod okriljem zavoda Mladi zmaji in Mestne zveze upokojencev Ljubljana tako mladostniki kot starejši, pa tudi društva oziroma klubi.

Že na daleč izkazuje javno funkcijo

Kot poudarja sogovornik arhitekt, je bil največji izziv prav to, kako v eno hišo spraviti tako zelo pester program na tako majhnem prostoru. Predvsem pa, kako zasnovati prostore tako, da imajo uporabniki občutek, da so namenjeni njim, hkrati pa jih imajo v souporabi tudi drugi uporabniki, s čimer se bogati medgeneracijska povezanost.

Stavbo sestavljata dve vzporedni in med seboj zamaknjeni lameli, ki s tem tvorita nadstrešek nad glavnim vhodom in na drugi strani teraso v prvem nadstropju. Servisni prostori so strnjeni v središču objekta, po obodu pa so nanizani ostali prostori. Funkcionalno je zasnovana tako, da sta v pritličje umeščeni pisarni občinske službe za lokalno samoupravo in sedež četrtne skupnosti Golovec, pa tudi lokal, tu je tudi manjša dvorana, namenjena razstavam ali manjšim dogodkom.

Stavba, katere konstrukcija je jasno berljiva, je odprta in svetla, pozitivna pa tudi zaradi vsega tega prepleta različnih programov za različne uporabnike. FOTO: Miran Kambič

»Nadstropje više so urejeni prostori za starejše in mladostnike tako, da si namenoma delijo komunikacijske poti, dvigala, stopnice in sanitarije ter lahko gostujejo tudi v prostorih drug drugega. Starejši imajo večnamensko oziroma plesno dvorano, prostori mladih pa se odpirajo na teraso s pogledi na ozelenjeno igrišče in Kamniško-Savinjske Alpe,« je povedal sogovornik.

Mladim so po njihovih željah uredili klubsko sobo s tribunami in velikim platnom, prostorno kuhinjo, sobo za umirjeno druženje, delavnice in pogovore, tudi sobo za virtualno resničnost, namenjeno igranju kakovostnih računalniških iger in samostojni uporabi tehnologije virtualne resničnosti v raziskovalne in ustvarjalne namene. Bodoči uporabniki so bili vključeni tudi v opremljanje in so večino opreme za svoje prostore zasnovali sami. Sicer pa se njihov družabni prostor širi še na prostorno teraso, kjer je mogoča tudi umirjena vadba.

V drugem delu, namenjenem starejšim, je poleg sprejemnega prostora in tistega za administracijo še večja večnamenska dvorana za različne dejavnosti, saj kot je arhitektu dejala ena od uporabnic: »Mi starejši plešemo, pojemo, se učimo in hodimo na potovanja«. V kleti stavbe so društveni oziroma klubski prostori in športne garderobe.

Lahkoten objekt, ki razkriva javno funkcijo

Glede na javno funkcijo sta se arhitekta odločila, da bo center videti kot lahkoten paviljon, s transparentno notranjostjo, s čimer že na daleč izkazuje svojo namembnost. Prav zato so uporabili veliko stekla, svetle barve in les, da se že skozi materialnost začuti lahkost objekta.

»Les smo uporabili tudi zaradi občutka domačnosti – center je nekakšen podaljšek doma tamkajšnjih občanov. Glede na to, da je javni objekt, pri katerem je treba z relativno majhnimi sredstvi doseči maksimalen izkoristek, smo sledili tudi temu, da se konstrukcija stavbe jasno vidi. Vidne so tako jeklene konstrukcije, vse inštalacije in tudi leseni stropovi, jasno je vidno, kako je hiša sestavljena.

Les so uporabili tudi zaradi občutka domačnosti – center je nekakšen podaljšek doma tamkajšnjih občanov. FOTO: Miran Kambič

Nekje je to malce bolj skrito, kot je v vhodni avli, kjer to deloma zakrivajo mreže, medtem ko se, denimo, konstrukcija v večnamenski dvorani jasno vidi. Na splošno pa je ta hiša zelo topla, odprta in svetla, pozitivna tudi zaradi vsega tega prepleta različnih programov za različne uporabnike,« sta poudarila Primož Hočevar in Tine Brinc. Gradnja centra ni posegala v zelene površine naselja, obstoječi drevored na ulici so dopolnili in dodali nekaj grmovnic ter balinišče.

Kot poudarjajo na mestni občini, so nova središča četrtnih skupnosti urejena infrastruktura, ki prebivalce mesta še dodatno povezuje. Trenutno gradijo Center Barje, v teku pa so postopki še za gradnjo centrov četrtnih skupnostih Vič in Jarše.

Center Golovec

Naročnik: Mestna Občina Ljubljana

Kvadratura: 1110 m2 (neto)

Leto izgradnje: 2021–2023

Arhitektura: Primož Hočevar, Tine Brinc (Atelje Hočevar)

Interier: Primož Hočevar, Tine Brinc (Atelje Hočevar)

Krajinska arhitektura: Primož Hočevar, Tine Brinc (Atelje Hočevar)

Urbanistična zasnova: Janez Koželj

Izvajalec: Dema Plus

Betonske konstrukcije: Piring Vojko Pirjevec s. p.

Jeklene konstrukcije: Razpon d.o.o.

Vrednost: 2,867 milijona evrov (z DDV)