Pod Fabianijevim mostom, pri Ljubljanski Cukrarni, se je začela nova sezona rolkanja, rolanja, kotalkanja ter uganjanja veščin z BMX-kolesi in skiroji. Kolesca tam pojejo vsak dan, ne pozimi ne med poletnimi počitnicami niso imeli premora, na brezplačne vadbe, ki jih v sodelovanju z MOL vodijo člani Športno-kulturnega društva Rollera – ti so zgradili in upravljali skate park v Rogu – se vsak dan »pridrajsajo« ljubitelji urbanih športov najrazličnejših starosti.

Roža Marija ima komaj pet let, a ji ohranjanje ravnotežja na rolki ni več povzročalo večjih preglavic. Okoli vaditelja Vida Florjanca se je v torek popoldne v skate parku pod Fabianijevim mostom zbralo šest rolkarjev, starih od pet do 14 let. »Mini tečaj je pred časom že opravila v Urban Roofu, potem pa so izgubili prostore,« je povedala Bruna Korent, dekličina mama, ki je z mlajšim otrokom v naročju opazovala prvorojenko na kolescih. Konec minulega tedna, na ljubljanskem festivalu športa v Tivoliju, so izvedeli za brezplačne ure rolkanja pod Fabianijevim mostom.

Podobno se je desetletni Maks nad tem športom navdušil pred letom ali dvema, a ravno ko se je hotel vpisati na tečaj, so skate park zaprli, je povedala njegova mama Marjana Zupančič, medtem ko je opazovala sina, ki se kar ni in ni nehal poganjati po krivinah. Vaditelju je kot majhna senca sledil tudi šestletni Vasja, ki pa je začel lani, je še enega iz tokratne torkove skupinice predstavil Vid Florjanc.

Prostor je bil zanemarjen

Florjanc, ki je rolkanja naučil marsikaterega mladega navdušenca, je že pred časom začel zahajati v skate park pod Fabianijevim mostom, ki ga je Mestna občina Ljubljana (MOL) odprla leta 2018. Toda prostor je bil zanemarjen in zapuščen. »Motilo me je, da sem moral čistiti smeti, da sem sploh lahko rolkal, zato sem na MOL dvakrat poslal pobudo, da bi prostor uredili, tudi zamenjali luči, ki so bile razbite,« je povedal. V drugo so ga uslišali, je vedro dejal, kmalu je beseda s predstavniki mesta nanesla tudi na to, ali bi bili pripravljeni skrbeti za prostor. Povezal se je s Samom Bajcem, predsednikom društva Rollera, in zasnovali so program brezplačnih vadb, ki ga financira MOL.

Društvo Rollera je imelo od leta 2006 domicil v Rogu in je tam ustvarilo, kakor se še vedno navdušeno spominja Samo Bajec, največji skate park na Balkanu. »Ko smo videli prostor v Rogu, smo takoj vedeli, kaj bi lahko tam naredili.« Pa so začeli delati, postavljati konstrukcijo in objekte. Vse to je videla tudi delegacija MOL z županom Zoranom Jankovićem na čelu. Pojasnili so mu, da gradijo skate park, saj ga Ljubljana nujno potrebuje. Župan je sicer pohvalil njihovo marljivost, a dodal, da bodo prej ali slej morali zapustiti prostor. In to se je tudi zgodilo.

Odtlej so z občino, kot je povedal Bajec, potekali pogovori o tem, kje bi zgradili najlepšemu mestu na svetu primeren pokriti prostor za urbane športe. Po številnih predlogih, ki so jih posredovali občinskim možem, se je našel prostor v Stožicah. Dokler skate park Stožice ne bo zgrajen, nimamo pokritega poligona, zato smo člani društva Rollera za skupnost na koleščkih začeli upravljati poligon pod Fabianijevim mostom,« je dejal Bajec. Prednost tega je, da je po streho, vendar je imel v osnovi premalo objektov za vadbo, zato so jih dodali iz svoje bogate zaloge, prav tako ne nudi udobja, kakršnega imajo sodobno urejeni poligoni za urbane športe in kakršnega pričakujejo v Stožicah.

Šport, ki je tudi življenjski slog

Čeprav so to športi, ki so zrasli na ulici in živijo na ulici, je vsakemu novincu lažje, če ga kdo vodi, je dejal Bajec. Med opazovanjem vadb pod mostom se v resnici zdi, da imajo vaditelji pred očmi težave, s katerimi so se sami spoprijemali. »Jaz sem bil samouk, a sem bil tako vztrajen, da sem prišel na X-Games, ki so pravzaprav olimpijske igre v ekstremnih športih,« je povedal Bajec.

Rolati je začel pri 12. letih, pri 16. je bil že profesionalec, a veliko zaslug za to imajo starši, je takoj dodal, saj so ga podpirali in ga tudi vozili v skate parke in na tekmovanja v tujini. »Pri nas takšnih parkov takrat še ni bilo, vsega sem se naučil na ulici, brez youtuba, imel sem le nekaj starih videokaset, na kateri so bili posneti triki, ki so jih izvajali Američani,« je med smehom pripovedoval sogovornik, kajpak z rolerji na nogah. Rolanje, ki je izšlo iz nekoč bistveno bolj priljubljenega kotalkanja, je do danes postalo šport s številnimi poddisciplinami in različnimi vrstami rolerjev, za skate park, za hitrost, za slalom, downhill, hokej ..., je našteval.

Podobno so se poddiscipline razvile pri rolkanju, ki je tako kot BMX olimpijski šport. Vid Florjanc je prav tako začel rolkati že na začetku devetdesetih let, pred tem je treniral smučanje in košarko, je pripovedoval. »Paradoks je, da v mladosti nisem maral trenerjev in vaditeljev, zdaj pa sam to počnem,« je dobrovoljno ugotavljal. »Toda mislim, da se zavedam nekaterih napak, ki sem jih doživljal pri svojih vaditeljih in trenerjih in se trudim, da jih ne bi ponavljal.« Urbani športi niso le športi, je dodal, to je način življenja in ne more biti ukalupljen v pravila, kot so mnogi drugi. »Ni toliko strukture kot pri klasičnih športih, še vedno pa je mora biti toliko, da je varno.«

Motivirati mladino, da si postavi jasen cilj

Cilj društva Rollera in njenih vaditeljev je predvsem, da bi pritegnili mlade, ki posedajo po parkih brez jasnih ciljev, in jih motivirali, da si postavijo enega jasnega, to je ta šport, je dejal Vid Florjanc. »Če ima človek jasen cilj, je bolj motiviran, če je bolj motiviran, je tudi za skupnost lažje.«

Ali kot je dejal Bajec, urbani športi kot vsi drugi niso le dobri za zdravje, ampak so tudi trajnostno prevozno sredstvo in rekreacija hkrati, so kreativni in predvsem se jih lahko naučimo sami. Kmalu seveda prerastejo v življenjski slog, kakor je mogoče opaziti tudi pod Fabianijevim mostom. Poleg vodenih vadb tam pripravljajo še različne dogodke, naslednji bo zadnjega septembra, ko bo dan odprtih vrat, na katerem se bodo prestavili vsi urbani športi. »Več nas je, bolje je. Pomembno je, da se povezujemo in da ljudje, ki se ukvarjajo s tem športom, vedo, kam se lahko obrnejo.«

Čeprav se gradi skate park v Stožicah, v društvu Rollera pravijo, da še imajo načrte s poligonom pod Fabianijevim mostom – če bo le občina imela posluh. Brezplačne vodene vadbe za rolkarje so sicer ob torkih popoldne in sredah zvečer, ob ponedeljkih zvečer so na vrsti kolesarji BMX, ob torkih zvečer rolerji in kotalkarji, ob četrtkih pa se učijo trikov s skiroji (natančni termini so objavljeni na instagramu društva Rolllera). A največkrat nastane »miks« urbanih športov, in če vaditeljica ali vaditelj ne more nameniti pozornosti vsej mladeži, ki se nabere okoli, priskočijo na pomoč drugi izkušeni ljubitelji teh pouličnih športov.

Vaditeljica rolanja je tudi Irena Babić, ki se tudi še sama uči, a je dovolj izkušena, da pomaga pri vodenih vadbah. In tako včasih za roko vodi najmlajše skozi prve korake na rolerjih ali kotalkah in jih nemalokrat tudi pobira in bodri ob padcih. Med tistimi, ki so že pozabile na začetniške tegobe, sta Ana in Marija, prva rolkarka, druga kotalkarka. Ana je začela prihajati na vodene vadbe lani in kmalu se je med pogovorom razkrilo, da je bila v resnici med prvimi učenci. »Postalo mi je všeč, vmes sem se sicer malo poškodovala, a zdaj se spet vračam,« je veselo razlagalo dekle, preden se je pomešalo med druge ljubitelje urbanih športov in se je pod Fabianijevim mostom, na katerega je padal mrak, spet razlegal predvsem zvok kolesc.