Neomejen dostop | že od 9,99€
Nekdanji kancler Gerhard Schröder v Nemčiji in širše skrbi za kontroverznosti. Zaradi neomajne podpore ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki ga je med vojno v Ukrajini že najmanj dvakrat obiskal, so mu nemški parlamentarci odvzeli pravico do financiranja pisarne in asistentov, kar je doslej pripadalo vsem nekdanjim kanclerjem. Toda Schröderjeve poteze so privedle do spremembe zakonodaje, s čimer nekdanji kancler ni zadovoljen. Zato je vložil tožbo.
Nemškim kanclerkam in kanclerjem so po prenehanju opravljanja dela po zakonodaji, veljavni do maja letos, pripadali pisarna z asistenti, varovanje, tudi osebni voznik in kritje stroškov, povezanih z delovanjem v funkciji nekdanje kanclerke oziroma kanclerja. Takšno pisarno ima v Berlinu Angela Merkel, imel jo je tudi Schröder. Lani je njegova pisarna stala državni proračun več kot 400.000 evrov. Toda pred tremi meseci so parlamentarci spremenili pravila igre. Po novem državni proračun pisarno in asistente financira le, če so stroški utemeljeni z delovanjem človeka v pokoju. Poenostavljeno povedano: ne gre več za privilegij, ki bi si ga zaslužili s funkcijo v preteklosti, ampak morajo nekdanje kanclerke in kanclerji tudi po tem delovati v korist in ugled države.
Škoda, ki jo je ugledu Nemčije v minulih mesecih povzročil nekdanji kancler Schröder, je očitno bila kaplja čez rob. Oseminsedemdesetletnik je namreč eden od redkih nemških visokih politikov, ki ni obsodil Vladimirja Putina in Rusije za agresijo na Ukrajino. Prav tako se ni hotel odpovedati donosnim pozicijam v energetskih podjetjih ruskega Gazproma, od Severnega toka 2 do Rosnefta, s katerimi je po poročanju nemških medijev zaslužil okoli 20.000 evrov na mesec.
To je storil šele maja, ko so mu odvzeli financiranje pisarne. Dodajmo, da kot nekdanji kancler prejema več kot 8000 evrov pokojnine na mesec. Še več, omenjene pozicije si je s podpisom meddržavne pogodbe zagotovil tik pred koncem mandata leta 2005. Komaj tri tedne po odhodu iz kanclerske palače se je znašel na čelu družbe, ki je kasneje bedela nad projektom Severni tok 2. Prijateljevanja s Putinom ni skrival, tudi po ruskem napadu na Ukrajino ne, niti se mu ni hotel odpovedati.
V zadnjih mesecih je najmanj dvakrat obiskal ruskega predsednika v Moskvi, pri čemer je poskušal predstaviti obiske kot poskuse prepričati ga, naj ustavi vojno. Po zadnjem obisku je sporočil, da je Putin pripravljen na pogajanja in da bi sam lahko odigral vlogo posrednika, ob tem pa komentiral, da so Krim in še nekatera druga ozemlja za Ukrajino izgubljena in da se bo ukrajinski predsednik moral sprijazniti s tem. Poleg tega je poudaril, da ima Rusija zgodovinsko upravičene strahove pred grožnjami z Zahoda.
Zaradi obiska pri Putinu si je nakopal kritike tako doma kot v tujini. Kritičen je bil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dejal, da je odvratno, da nekdanji kancler podpira režim, ki se bori proti evropskim vrednotam. Nekdanjemu kanclerju je zaradi njegovega spornega prijateljevanja s Putinom grozila celo izključitev is socialnodemokratske SPD, a so se v stranki nazadnje odločili, da ga še ne bodo izključili.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji