Pričeska res ni kot iz salona ...

Kaj je elektrizirana bela tehnika, ki je doživela razmah v tridesetih letih 20. stoletja, prinesla človeštvu oziroma njegovi nežnejši polovici, zelo nazorno – in časom primerno tudi z veliko seksizma – prikazujejo stari oglasi. Toda spoznanje, da se v tistem širokem ženskem nasmešku in urejeni pričeski vendarle skriva kanček resnice, pride, ko se bela tehnika, danes že samoumevna in skorajda tiha, v omare vgrajena sopotnica naših življenj, ustavi.

Ko po svojih trgovsko preračunanih letih življenja od sebe ne da več glasu, zazija naporna tišina. Z njo eksponentno narašča tudi kup umazane posode, perila … v razvitem svetu, prepolnem vsega, smo pozabili, kako naporno jih je bilo vsak dan prati na roke.

Je bolje popraviti staro mašino ali kupiti novo? »Današnji stroji so narejeni za 2000 pranj, zato se vam bolj splača kupiti novega,« je pljunil v lastno skledo serviser, ko je pri pralcu – ki je na displeju kar sam zapisal, kje je napaka – kot pri legokockah v četrt ure zamenjal odslužena dela.

Seveda obstaja nevarnost, da bo jutri odpovedal še kakšen, toda popravilo je vendarle petkrat cenejše od nakupa novega stroja. Od tedaj je popravljeni gotovo opravil še 1500 pranj in v skupnem seštevku gotovo nanizal manjši ogljični odtis, četudi v svojem energijskem razredu nima toliko plusov kot najnovejši primerki njegove vrste.



Tudi po zadnji menjavi pokvarjene črpalke pomivalnega stroja pričeska hvaležne uporabnice morda res ni kakor iz salona, a ob njegovem ponovnem brnenju ostaja več časa za – karkoli drugega. Tudi za nakup novega likalnika, ki je razgalil vso njeno nazadnjaškost ter jo pred polnimi trgovskimi in spletnimi policami pahnil v tesnobno tiranijo izbire.

Navsezadnje je bilo perilo mogoče zlikati že z enim samim modelom na žerjavico.