V poplavah so se v kleteh in gospodarskih poslopjih ponekod razlile tudi nevarne kemikalije, kot so kurilno olje, bencin oziroma mešanice naftnih derivatov, ki poganjajo kmetijsko in drugo mehanizacijo, poplavna voda se je lahko dodatno onesnažila s pesticidi, barvami ali drugimi kemikalijami.

Kot opozarja zdravnica in toksikologinja s Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ primarij dr. Lucija Perharič, je v primeru razlitja pri čiščenju treba poskrbeti za kar se da najmanjšo mero izpostavljenosti, uporabiti kaže zaščitno opremo, pri nepravilni uporabi električnih generatorjev pa svari pred morebitno zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom.

»Če je v prostorih prišlo do razlitja naftnih derivatov ali drugih hlapnih kemikalij, naj lastniki in tisti, ki jim priskočijo na pomoč, odprejo okna in vrata in jih dobro zračijo. Če zračenje ni mogoče, je treba uporabiti dobro zaščitno masko – kupiti jih je mogoče v trgovinah z barvami in podobnimi snovmi –, zaščitijo naj se z gumijastimi škornji in rokavicami ter zaščitnimi očali.

Kadar je razlitje teh snovi veliko, je priporočljivo razlitje najprej posuti, denimo z žagovino ali steljo za mačja stranišča, ki je sicer nekoliko dražja rešitev, in to najprej varno odstraniti, šele nato pa nadaljevati s čiščenjem,« je nekaj nasvetov povzela sogovornica toksikologinja.

Če so onesnaženja majhna, jih lahko počistimo sami, večja pa je bolje prepustiti strokovnjakom, ki imajo dobro zaščitno opremo, tudi gumijasto obleko. Naftni derivati in drugi pripravki, ki vsebujejo hlapna organska topila, so pri kratkotrajnem pa tudi dolgotrajnem stiku dražeči za dihala, kožo in oči, zato lahko povzročajo izcedek iz nosu, kihanje, kašljanje, občutek dušenja, pekoče oči, solzenje in ob stiku s kožo pordelo in srbečo kožo. Pri izpostavljenosti velikim odmerkom lahko pride do učinkov na osrednje živčevje in srce ter med drugim povzroča omotičnost, glavobol in motnje srčnega ritma.

Prostore je treba za začetek le očistiti in dobro presušiti, sredstva proti plesnim pa nanesti šele, če bi se plesen pojavila. FOTO: Voranc Vogel

Zelenjavo je treba zavreči

Če se je nafta razlila po vrtu, je po besedah sogovornice zelenjavo treba zavreči, prav tako, če so se razlile fekalije. »Treba pa je paziti predvsem, da se otroci na takšnih vrtovih in dvoriščih, ko bo voda odtekla, nekaj časa ne igrajo. Za otroke je najbolj varno, da jih pri čiščenju ni zraven. Zanje so skoraj praviloma vse kemikalije nevarnejše kot za odrasle, saj ob izpostavljenosti dobijo večji odmerek na enoto telesne mase.

Prav tako naj se vsemu temu ne izpostavljajo niti druge ranljive skupine, nosečnice, starejši, kronični bolniki in tisti z oslabljenim imunskim sistemom, ne pozabimo pa obvarovati tudi živali,« dodaja. Pomembno je, da ne hodijo po razlitjih, mnoge živali se ližejo, tako da te snovi potem še zaužijejo. Sicer pa zaradi izpostavljenosti lahko utrpijo podobne kratkotrajne simptome kot ljudje; med drugim se jim solzijo oči, kihajo in kašljajo, zaradi stika z razlitimi naftnimi derivati pa imajo lahko tudi rdeče in boleče tačke.

Koliko časa pa so te snovi potem še prisotne v okolju? Sogovornica odgovarja, da če je prst namočena z naftnimi derivati, hlapne snovi izhlapijo, nekatere organske kemikalije pa so lahko zelo obstojne in lahko traja tudi nekaj let, da je zemlja spet primerna za obdelovanje. »Onesnaženje je veliko predvsem v neposredni bližini izlitja, širše je že razredčeno. Bodo pa pristojne institucije spremljale tudi kmetijsko zemljo, kdaj bo primerna za ponovno rabo, in bodo o tem obvestile prebivalce,« še miri sogovornica.

Če bi kemikalije, denimo naftni derivati, onesnažile vodo – takšne informacije še ni bilo zaslediti –, bi bila neprimerna za uživanje, tudi prekuhavanje pri tem seveda nič ne pomaga. Na nekaterih področjih upravljavci vodovodnih sistemov za zdaj priporočajo prekuhavanje zaradi morebitnega mikrobiološkega onesnaženja. Zato je pomembno predvsem, da prebivalci spremljajo obvestila upravljavcev lokalnih vodovodov in civilne zaščite.

Posledice poplav v Letušu. FOTO: Blaž Samec/Delo

Kakšna čistila zadostujejo in kaj kaže zavreči?

»Če bi denimo gnojnica zalila kuhinjo, je po čiščenju priporočljivo tla tudi razkužiti. Če se je razlila nafta iz cisterne, zadostujejo običajna čistila. Tudi druge razlite kemikalije se da očistiti z običajnimi detergenti. Povsem nasprotno je s predmeti, ki so vpili poplavno vodo in s tem še vse drugo, tega se ne da očistiti in je treba zavreči. Oblačil, prepojenih z nafto, ni mogoče oprati, prav tako je treba zavreči plesnive predmete,« pravi Lucija Perharič in opominja, da utegne biti plesen največji problem v prihajajočih mesecih, ko bodo okna pogosteje zaprta, vlažnost pa bo večja.

Tako je treba vse stene dobro očistiti in prostore dobro presušiti. Prostore bi bilo treba za začetek le očistiti in dobro presušiti, sredstva proti plesnim pa nanesti šele, če bi se plesen pojavila. Kot poudarja, so plesni zelo nevarne za zdravje. »Opozorila bi še na previdnost z generatorji elektrike. V času, ko smo imeli žled, je zaradi njih prišlo do kar nekaj primerov zastrupitev z ogljikovim monoksidom,« je strnila nasvete sogovornica.

Oblačil, prepojenih z nafto, ni mogoče oprati, prav tako je treba zavreči plesnive predmete. FOTO: Leon Vidic/ Delo

K vsemu temu Pavel Pollak, prav tako z NIJZ, dodaja še druge nasvete, ki zadevajo predvsem ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo. »Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo, druga pregledamo, ali morda ne vsebujejo tujkov, kot so koščki stekla ali drobci drugih poškodovanih predmetov, in če jih, jih prav tako zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.

Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb, in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži,« je povzel. Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, tudi naftnim derivatom, zavržemo, saj jih ne moremo sprati.

Pri čiščenju je treba poskrbeti za kar se da najmanjšo mero izpostavljenosti, dobro je uporabiti zaščitno opremo. FOTO: Blaž Samec

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, je v njih shranjena živila mogoče uporabiti, če je električne energije zmanjkalo zgolj za nekaj več kot dve uri, jih je treba zavreči. Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, a je zunanjost embalaže pred uporabo treba očistiti in jo oprati.

Če je mogoče, embalažo razkužimo z razkužilom po navodilih proizvajalca in pazimo, da ne pride v stik z živilom, se glasijo navodila, ki so zapisana tudi na strani NIJZ. Med nasveti pri preprečevanju nalezljivih bolezni ob poplavah pa navajajo še, da so najpogostejše poti prenosa prav zaužitje onesnaženih živil in vode, onesnaženih rok in površin, zato je zelo pomembno tudi pogosto umivanje rok z milom in čisto vodo pa tudi higiena kašlja.