Prenovljeni grad Turjak bo muzej in hotel hkrati

Grad Turjak je bil leta 1943 požgan, tri desetletja propadal kot ruševina, v 70. letih dobil novo ostrešje, zdaj pa dočakal celovito obnovo.

Galerija

Na gradu Turjak, kulturnem spomeniku državnega pomena, so se končno začela dela celovite obnove. FOTO: arhiv Projekta Nova Gorica

Saša Bojc

16. 11. 2024 | 07:00

12:37

A+A-

Na gradu Turjak, kulturnem spomeniku državnega pomena, so se začela dela celovite obnove, so te dni sporočili z ministrstva za kulturo. S tem se po dveh desetletjih nadaljuje njegova obnova s parkom in pripadajočimi pristavami, ki mora biti končana do junija 2026. Po novem bo na gradu, ki bo deloval kot muzej lastne zgodovine in zgodovine njegovih lastnikov, rodbine Auersperg, mogoče prespati v štirizvezdičnem hotelu, nekaj namestitvenih enot načrtujejo tudi v bližnjem lovskem domu. V bastiji bo vinska klet, na novo bo zaživelo tudi prenovljeno grajsko dvorišče.

Kot so še napovedali na ministrstvu, bo hotel z recepcijo in zajtrkovalnico umeščen v severni trakt, ti prostori pa bodo, ko ne bodo zasedeni oziroma v njih ne bo gostov, del muzejske predstavitve objekta. V nekdanji pristavi oziroma lovskem domu bo urejena depandansa, namenjena prenočitvam v sklopu kulturnih in izobraževalnih dejavnosti na gradu.

Kjer je bila nekoč pristava z jahalnico in hlevom, je lokalna skupnost pred tremi desetletji zgradila lovski dom, ki ga bodo preuredili v depandanso s tremi zvezdicami. FOTO: Računalniški prikaz Projekt Nova Gorica

V zgornjem delu obrambnega stolpa bo večji dvovišinski prostor za razstave, literarne večere in druge kulturne dogodke, v kleti pa bo vinska klet za degustacijo lokalnih vin. V ruševine konjušnice bo umeščena nova kolesarnica oziroma prostor za shranjevanje rekvizitov. Poleg notranjega grajskega dvorišča pa bodo na novo urejene tudi parkovne površine oziroma terase neposredno ob gradu.

Nad projektom bedi novogoriški biro Projekt, ki je zmagal na javnem razpisu, njihova arhitektka Teja Savelli pa pojasnjuje, da so idejno zasnovo prenove gradu že leta 2021 izdelali v biroju Ostan Pavlin in je bila usklajena tudi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V biroju Projekt so na podlagi te idejne zasnove povzeli program in upoštevali omejitve, na novo pa so reorganizirali tlorise.

Največ arhitekturne svobode

»Objekt je kot celota zaščiten kot spomenik državnega pomena. Je bil pa leta 1943 požgan, tako da so bili popolnoma uničeni vsi leseni deli. Grad je tri desetletja propadal kot ruševina, šele v 70. letih je dobil novo streho, nova ostrešja in medetažne konstrukcije.

Ker so bile tedaj izvedene na novo, nimajo spomeniške vrednosti in tu smo imeli nekoliko bolj proste roke. Kljub vsemu jih bomo poskušali čim bolj ohraniti in ustrezno ojačati, saj so statično neustrezne. Bomo pa lahko bolj svobodno umestili razvode in inštalacije v vseh medetažnih konstrukcijah,« sogovornica pojasnjuje okvir, znotraj katerega bodo gradu spremenili namembnost.

Najdragocenejši deli so grajske obodne stene, posebej pazljivi morajo biti s posegi v severnem traktu, najstarejšem delu gradu, ki je romanski. A kot poudarja sogovornica, je v vsakem historičnem objektu, ki mu želiš vdihniti novo življenje in bo deloval s spremenjenim programom glede na svojo prvotno funkcijo – tu je prevladovala stanovanjska –, treba žrtvovati določene prostore. Tudi za nujno potrebne tehnične in servisne prostore, ki bodo omogočali hotelsko in gostinsko dejavnost, med drugim javne sanitarije, razdeljevalnico hrane ter prostore za zaposlene.

Severni trakt bo dvonamenski. Deloval bo kot muzej, ki bo prikazoval zgodovino gradu in Auerspergov, hkrati pa bo hotel s 14 sobami. FOTO: Računalniški prikaz Projekt Nova Gorica

Zanje so namenili zelo pomemben prostor v romanskem delu, a novega tehničnega programa niso vpeli neposredno v originalno zidovje, temveč so naredili dodatne notranje stene, ki se ga ne dotikajo. Če bi čez desetletja spremenili programsko usmeritev, bi tudi ta del lahko brez večjih posegov oziroma škode povrnili v trenutno stanje.

Pri obrambnem stolpu oziroma bastiji, pri kateri je potrebna zamenjava strehe, bodo originalno zidovje čim bolj ohranili tako, da so vse nove elemente oziroma dodatno jekleno etažo obesili na ostrešje. Da bi obiskovalci vendarle lahko čutili vso mogočnost tega historičnega volumna, pa bo ta element zgolj na enem delu, s čimer bo prostor ostal jasno berljiv.

Spomenik državnega pomena

Grad Turjak je eden najznamenitejših in najpomembnejših gradov na Slovenskem. Ponaša se z najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem in renesančnim obrambnim sistemom, enim prvih te vrste v Sloveniji in enim najzgodnejših na ozemlju srednje Evrope. Prvič je bil omenjen leta 1220, a naj bi nastal že v 10. ali 11. stoletju, mogoče še prej. Zdajšnjo podobo je dobil po potresu leta 1511. Srednjeveško bivališče je bilo pozneje preurejeno v rezidenco s parkom. Njegova zgodovina in pomen sta tesno povezana z rodbino Auersperg, ki je pomembno vplivala na oblikovanje grajske stavbe in njen družbeni pomen, pa tudi na širšo zgodovino naših krajev. Slavo si je grad pridobil tudi v bojih s Turki.

Leta 1943 je pogorel in se do obnove zaradi nezaščitenosti deloma porušil. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je bilo drugo nadstropje rekonstruirano. Grad je dobil novo streho in nove talne oziroma stropne konstrukcije. Leta 1999 je bil razglašen za spomenik državnega pomena, kot spomenik je zaščiteno tudi območje gradu.

Obdajajo ga terasasto urejena pobočja, kamor so umeščeni nekdanji vrtovi in pristave, razvaline poslopij ter ledenica. Niže od gradu so vidni tudi ostanki starega gradu oziroma gradu Spodnji Turjak, z grajskim kompleksom pa so povezane še baročna kapela Matere dobrega sveta in mlajša grobnica Auerspergov na turjaškem pokopališču, nekdanja pristava ob glavni cesti Ljubljana–Kočevje ter podružnična cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom.

Viteška dvorana gradu je bila obnovljena leta 2002, južni in zahodni trakt ter severozahodni in jugozahodni stolp pa v letih od 2004 do 2006. Kapela Brezmadežnega spočetja Device Marije je imela do leta 2020 status župnijske cerkve, v njej se je do opustitve izvajalo bogoslužje.

Tematske sobe, ki bodo živele z gosti

Severni trakt bo dvonamenski. Deloval bo kot muzej, ki bo prikazoval zgodovino gradu in Auerspergov, hkrati pa bo hotel s 14 sobami. Sobe, nekatere bodo dupleksi, bodo tematsko opremljene in posvečene posameznim članom rodbine Auersperg, ko ne bodo zasedene z gosti, bodo skozi njih lahko popeljali obiskovalce.

»Stalna razstava tako ne bo tipična muzealizacija z vitrinami in panoji, ampak bo z reprodukcijami slik ali fotografij Auerspergov ali starih umetniških del turjaškega gradu predstavljena njihova zgodba. Obenem bo muzejski objekt, ki bi večinoma živel le ob praznikih, vikendih in s šolskimi skupinami, kot hotel lahko živel tudi v drugih dneh,« koncept pojasnjuje Teja Savelli.

Dodaja, da bo zgodba spomenika, katerega interier se ni ohranil, predstavljena zelo nevsiljivo. Tisti, ki jih bo zanimala, se bodo vanjo lahko zelo poglobili, preostali pa bodo lahko počitnikovali z vsem udobjem, ki ga prinaša hotel s štirimi zvezdicami. Poleg zajtrkovalnice in lobija z barom bo v tem delu gradu še nekaj skupnih salonov, tudi rekonstruirana grofova pisarna, ter knjižnica s knjigami le o Turjaku.

Hotelske sobe bodo opremljene sodobno zaradi zahtev po vzdrževanju in čiščenju, se bodo pa grajskemu interierju, razvidnemu s historičnih fotografij med vojno, skušali pokloniti z razkošnejšimi tkaninami, usnjem in lesenimi elementi ter barvami, zlasti rdečo in zeleno. Našli so tudi fragmente poslikav ter fragmente opleskov v grofovi pisarni, kazemate v pritličju pa imajo poslikane okenske niše, ki bodo po obnovi tudi prezentirane.

Po obnovi bodo prezentirali tudi poslikave, ki so jih našli na gradu. FOTO: arhiv Projekta Nova Gorica

V južnem in zahodnem traktu, ki sta bila že prenovljena v minulih letih in ju je prejšnji najemnik sam opremil in oblikoval razstavo, tudi z mučilnimi napravami, ki so bile še posebej zanimive za otroke, bosta krčma ter viteška dvorana, kjer bi lahko potekali poročna slavja in podobni dogodki.

»Dodatne namestitve bo ponujal lovski dom, kjer je bila nekoč pristava z jahalnico in hlevom, a se ni ohranila. Lokalna skupnost je leta 1991 zgradila nov dom z nastanitvami, ki ga bomo preuredili v depandanso s tremi zvezdicami. Urejamo tudi nekdanjo konjušnico, manjši objekt s senikom, ki je že ruševina. Vanjo bodo umeščeni kolesarnica in prostori za shranjevanje rekvizitov lokostrelcev, ki delujejo na gradu, nad njim pa bo urejena razgledna točka nad Želimeljsko dolino,« Teja Savelli našteje še druge posege.

V nekdanji konjušnici, manjšem objektu s senikom, ki je že ruševina, bo umeščena kolesarnica, nad njo pa bo urejena razgledna točka nad Želimeljsko dolino. FOTO: Računalniški prikaz Projekt Nova Gorica

Na novo bo tlakovano celotno grajsko dvorišče, kjer naj bi zaživel prostor za manjše prereditve, pomladili bodo lipov drevored v parku in ohranili turjaško lipo pred vhodom v grad. Kot dodaja krajinski arhitekt Matej Kučina iz biroja Bruto arhitektura, so sredstva tudi za krajinske ureditve precej omejena, park pa je ogromen.

»Prenovili bomo vstopni trg in neposredno okolico gradu, največ pa smo se ukvarjali z nakloni notranjega dvorišča, ki morajo biti primerni tudi za dostop za invalidne osebe, ter z odvodnjavanjem. Krajinskoarhitekturne poteze smo predvideli iz kamna, betona in kortena,« pove.

Vsak projekt dediščine je drugačen

Arhitektka Teja Savelli, ki je sodelovala tudi pri prenovi gradu Štanjel, ki bo končana predvidoma aprila prihodnje leto, pravi, da je vsak projekt prenove kulturne dediščine zelo drugačen, vsak primer dediščine ima zelo različne vsebine in elemente, ki jih je treba postaviti v ospredje.

»Grad Štanjel je del strukture vasi, ki je zaščitena kot celota, tako da ji je bilo treba slediti. Turjaški grad pa je kot spomenik samostojna enota, ki sam sebi določa pravila oblikovanja. Tudi grad Štanjel je bil v drugi svetovni vojni zelo poškodovan in večji del porušen, v njem je še manj originalne substance, kot je je pri Turjaku. Dvorana v osrednjem palaciju je skoraj novogradnja,« razlaga sogovornica.

Kaminska grajska soba – salon z lamberijo, pohištvom in portreti prednikov med svetovnima vojnama Foto hrani družina Auersperg, Redeben

Pri turjaškem gradu jo osebno najbolj navdušujeta njegova impozantnost in to, da v njem lahko jasno vidiš in bereš vse faze stavbne zgodovine. Prepoznaš dele, ki so bili namenjeni bivanju in bili urejeni v bolj mirnih časih, in tiste, namenjene obrambi z grobim in robustnim videzom. Zdi se ji fascinantno, da je kljub vsemu ohranil celovitost, kar je bilo po svoje tudi pričakovano, saj je odmaknjen v samoto.

»Pri takšnih prenovah pa vidimo, da pri nadaljnjem življenju dediščine zelo veliko vlogo odigra predvsem upravljavec, ki mora izkazati spoštovanje do dediščine tudi s skladnim programom. Ta mora biti tako občutljiv, da je dediščina tista, ki prevladuje,« sklene razmišljanje Teja Savelli.