Prenovljeni grad Podčetrtek vabi na kavo in sprehod v preteklost

S prenovo gradu Podčetrtek, ki se je začela predlani, občina, ki slovi predvsem po termah Olimia, dobiva novo turistično znamenitost. Ta konec tedna že vabi v grajsko kavarno z razgledno teraso, s katere se pogled med drugim odpira proti hrvaškemu Zagorju, zagrebškemu Sljemenu, Kozjanskemu in Bistrici ob Sotli. Po novem bodo ponujali interaktivno doživetje Četrtkova sodba, obiskovalci pa se bodo lahko sprehodili po novo urejeni grajski poti. Toda ta prvi del prenove zajema šele okoli desetino volumna mogočne grajske stavbe, ki sicer na zunaj kaže povsem obnovljeno obličje.

Grad Podčetrtek, ki je bil prvič neposredno omenjen leta 1251 in je zadnjo večjo prenovo doživel leta 1874, je leta menjaval lastnike in nazadnje desetletja propadal. Občina mu je z nakupom leta 2021 dala možnost za vnovično, čeprav postopno oživitev, na javnem razpisu za prvo fazo obnove vzhodnega dela gradu pa je bil izbran ljubljanski 3biro.

Grad Podčetrtek je desetletja propadal, leta 2021 ga je kupila občina. FOTO: Wikipedija

To je prvi funkcionalni poseg v do tedaj zapuščen grad, toda s tem so obnovili komaj desetino volumna celotnega gradu, pojasnjuje arhitekt Blaž Rupar, ki je skupaj s sodelavci Janezom Koželjem, Tino Rupar Kobe, Maruško Jamnik in Mladenom Mavrovićem ob pomoči pristojnega celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine vodil ta projekt.

Grad je statično saniran in ima prenovljeno zunanjost, pravkar pa so končali prenovo nekdanje konjušnice, kjer bodo razstavne galerije, multimedijski prostor ter manjša kavarna z razgledno teraso. Izdelani so tudi že izvedbeni načrti za prenovo grajske kapele, ureditev manjšega mestnega muzeja in ureditev knjižnice z arhivskimi knjigami.

Prenovili bodo tudi dostopni del do gradu, kjer bodo preko klančin za invalide omogočili amfiteater za zunanje prireditve in ureditev notranjega atrija gradu, namenjenega svečanim prireditvam in porokam. Kot poudarja župan občine Peter Misja, bo postopna obnova gradu pomembno prispevala k obogatitvi turistične ponudbe kraja, v katerem so lani zabeležili 432.000 prenočitev, zelo veliko pa imajo tudi enodnevnih gostov. Že z ureditvijo med deset in petnajst kilometrov poti okoli gradu, so prepričani, bodo razbremenili kraj ter omogočili aktivno preživljanje počitnic.

»Ta nekdanja konjušnica, velika okoli 300 kvadratnih metrov oziroma 400 kvadratnih, če štejemo še teraso, je bila v zelo slabem stanju. Pred tremi desetletji so bila v njej socialna stanovanja, zato je bilo veliko spontanih prezidav, bila je tudi zelo slabo vzdrževana. Tako kot grad je bilo treba tudi konjušnico konstrukcijsko ojačati, sanirali smo vse zidove, sicer pa smo vanjo posegali z minimalnimi arhitekturnimi potezami,« povzema Rupar.

V prvem delu obnove grajskega poslopja je obnovljen vzhodni del, konjušnica. FOTO: Arhiv Občine

Zavestno so se odpovedali vsakršnemu dodajanju novih oblikovalskih elementov v ta zgodovinsko bogat prostor, prostore so zgolj funkcionalno opremili, in to z minimalnimi elementi – dvigali, dostopnimi stopnišči, sanitarijami. Tako sta v ospredje stopila oblika in volumen tega prostora. V njem bodo ob pomoči umetne inteligence ob četrtkih na ogled srednjeveška sojenja, kakršna so se tu dogajala v 17. stoletju. Obiskovalec ne bo le gledal, ampak se bo lahko tudi odločal.

Na terasi so uredili opazovalnico s premičnim interaktivnim zaslonom in odzivno opazovalnico obogatene resničnosti. Obiskovalci lahko skozi nekakšna ogledala opazujejo razgled, ki pa bo prestavljen v različna časovna obdobja in dogajanja v njih, med drugim tudi v obdobje kmečkega upora, ki so ga imeli tudi v njihovih krajih.

Ozki in podolgovati prostori

Po besedah arhitekta klet zaznamujejo nekdaj značilni obokani stropovi, a ker je bila to konjušnica, so bili prostori ozki in podolgovati, zato so po njihovem izčiščenju vanje posegli zgolj s pol elementi, da bi ostali kar najbolje osvetljeni. V skladu s pogoji spomeniške službe so za pričakovanih sto do dvesto obiskovalcev uredili dvoetažni prostor za prireditve in majhne stalne razstave, povezan s stopniščem in dvigalom, ter prostor za multimedijsko doživljanje zgodovine gradu in kraja Podčetrtek, v zgornji etaži pa kavarno in majhno kuhinjo ter še nekaj sanitarij.

V gradu po novem deluje tudi kavarna z razgledno teraso. FOTO:  Arhiv Občine

Prostori za prireditve in za postrežbo pa se razširjajo tudi na teraso. Kot še dodaja Rupar, bo gostinski sklop skrbel za morebitne poroke oziroma slovesne prireditve v atriju gradu, ki ga zdaj prav tako prenavljajo. Z dvigalom in stopnicami pa so povezali tudi del, ki ga bodo šele prenavljali – kapelo, prostore muzeja in tematsko, poljavno knjižnico z zgodovinskim religioznim gradivom.

»Z zasnovo smo poskrbeli za komunikacijske poti, da se bo lahko program v prihodnje razvijal, a v resnici moramo snovati rešitve tudi še za neznano vsebino oziroma funkcije, saj občina še ne ve, kaj bo naredila s preostalimi deli gradu. Zasnovo smo tako pustili zelo odprto, da bi omogočala nadaljevanje, prav tako zavestno pa smo bili pri posegih tako materialno kot oblikovno zelo zadržani,« pravi sogovornik. Projekt pa se je spreminjal med prenovo prav z odkrivanjem njegovih zgodovinskih plasti.

Najtežje je bilo uskladiti arhitekturne želje z zatečenim stanjem, dodaja, torej ugotoviti, kako ohraniti staro podobo kljub temu, da voda vdira v prostor oziroma ga je treba hidroizolirati, kako med oboki speljati stopnice, da bi lahko dosegli povezavo etaž, pa tudi kako prostore, ki ne bodo vseskozi v uporabi, ogrevati.

Razgledna terasa ponuja veličastne poglede na bližnjo in daljno okolico. FOTO: Borut Pihlar

»Izziv je bil, kako v gradu, ki ga je treba konstrukcijsko ojačati, vse programe smiselno povezati, tehtati je bilo treba med novimi posegi in ohranjanjem starega in kljub nivojskim razlikam omogočiti neoviran dostop tudi invalidom in podobno. Šlo je tudi za energetsko učinkovito prenovo z namenskimi sredstvi, tako da je arhitektura večinoma reševala funkcionalne probleme, kar pomeni, da arhitekture skorajda ni,« še poudarja.

Tako kot pri konjušnici bodo arhitekturni posegi pri prenovi kapele, ureditvi manjšega muzeja in knjižnice zadržani, kot pričakujejo arhitekti, pa bodo vnovič morali sproti prilagajati načrte, da bi se zgodovinske plasti ohranile. Po besedah sogovornika ima grad zelo velike dvorane, oboki pa bodo v teh prostorih do izraza prišli po rušitvi provizoričnih zidov iz novejšega časa.

Na zunaj že obnovljen, na novo pa je zaživela tudi nekdanja konjušnica. FOTO: Borut Pihlar

Kot arhitekta ga navdušuje predvsem to, kako lahko z minimalnimi posegi obiskovalcem funkcionalno prikažeš tisto, kar je nekoč bilo. Ustvarili so prostor, kjer se bo šele z uporabo zgodila arhitektura. Razstavljavci in organizacije bodo s prireditvami in začasnimi postavitvami ustvarili ambient dogodka.

Prenova, ki omogoča preživetje

Po Sloveniji je mnogo propadajočih gradov, po prepričanju sogovornika pa je tudi pri poskusih oživitve problem v prestrogem konservatorskem pristopu, kar zavira tudi funkcionalno izboljšanje. »Zaradi tega je nemogoče posamezne programe umestiti v objekt in zato imajo taki objekti težave s financiranjem. Po mojem prepričanju je treba s premišljenim pristopom ohraniti vse pomembne lastnosti gradu oziroma zgodovinski zapis gradu, z novimi elementi pa mu funkcionalno omogočiš, da bo v čim večji meri lahko samooskrben. Se pravi, da bo s programom, ki ga ima, lahko preživel in kril del stroškov, ki so pri ohranjanju teh velikanskih historičnih prostorov ogromni,« razmišlja na glas.

Kot enega najlepših primerov prenov omenja grad v Linzu v Avstriji. Četrtino gradu je bilo treba porušiti, arhitekti pa so podobno kot oni, a v veliko večjem merilu – gre za zelo različna projekta – s povsem novo strukturo povezali posamezne, še uporabne dele gradu v novo in smiselno celoto.

Projekt se je spreminjal prav z odkrivanjem njegovih zgodovinskih plasti. FOTO: Borut Pihlar

Tudi Ljubljanski grad se mu zdi ena najlepših prenov; arhitekti biroja Ambient, ki se vanj niso bali postavili nečesa novega in drugačnega, so s temi novimi elementi povezovali prostore in funkcionalno določili nove programe, tako da zdaj uspešno živi s kavarno, muzeji in najrazličnejšimi prireditvenimi prostori.

»Po mojem mnenju je zelo pomembno, da je grad v javni lasti. Podčetrtek je zaradi toplic turistično mesto, ker je grad v lasti občine, pa ga ta lahko dopolnjuje bodisi tako s turistično kot drugačno ponudbo. Gradovi morajo biti namenjeni javnosti in morajo funkcionirati, da so lahko v čim večji meri samooskrbni,« je sklenil besede arhitekt Blaž Rupar. Po besedah župana Petra Misje bi za celotno ureditev gradu s kar 3000 kvadratnimi metri potrebovali približno deset milijonov evrov.