Palača Kazinskega društva, zgrajena na začetku tridesetih let 19. stoletja ob severnem robu parka Zvezda, je bila središče družabnega življenja ljubljanske elite še naslednja desetletja. V 20. stoletju je slovela po črno-belih redutah, med vojno je bil v njej glavni štab za celotno Ljubljansko pokrajino italijanske in nato nemške vojske. Po vojni je nekaj časa v njej zasedala ljudska skupščina, a mnogi Ljubljančani se je spominjajo predvsem po plesni šoli Kazina. Od začetka letošnjega študijskega leta v njej domuje Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani.

Prvi korak v smeri rešitve prostorske problematike članice univerze – Akademije za glasbo, ki se je s to težavo spoprijemala več let, je bil storjen junija leta 2015, ko je vlada sklenila, da bo lastništvo Kazine na Kongresnem trgu brezplačno prenesla na Univerzo v Ljubljani. Tako bi se v Kazino preselila v celoti, kar se je zgodilo z letošnjim študijskim letom, že tedaj pa je bil predviden tudi prizidek, ki naj bi ga zgradili v naslednjih nekaj letih. Kot upa aktualni dekan Marko Vatovec, bi dovoljenja lahko pridobili predvidoma do konca leta 2025.

V skoraj dvestoletni zgodovini te klasicistične stavbe se je zvrstilo mnogo dogodkov, v njej so domovale različne institucije, zato je bil objekt, kot pravi arhitekt David Mišič iz mariborskega arhitekturnega biroja Styria, ki je s pristojno konservatorko Marijo Režek Kambič vodil njeno prenovo, relativno dobro vzdrževan. »Pri prenovi sta nas najbolj angažirali potresna in energetska sanacija, prav zaradi raznovrstnih uporabnikov pa stavba ni bila historično konsistentno prezentirana. Manjše predelave in prenove so bile parcialne in brez nadzora spomeniške službe, zato stavba ni delovala celovito,« je povedal.

Palača Kazina je eno najkakovostnejših arhitekturnih del prve polovice 19. stoletja pa tudi eden redkih ohranjenih primerov javne palače, zgrajene v tem času. FOTO: Miran Kambič

Pri umeščanju programa akademije, ki je bil s projektnimi izhodišči zelo natančno definiran, pa je bil projekt poseben predvsem zaradi zahtev glede prostorske akustike in protihrupne zaščite med prostori, tako med etažami kot posameznimi prostori. »Vse inštalacije smo morali umestiti tako, da ne bi povzročale akustičnih mostov. Denimo, vse opečne stene, ki niso ustrezale protihrupnim prehodom, je bilo treba dodatno izolirati.

Pri prostorih za vadbo in študij posameznih inštrumentov je bilo treba upoštevati specifične zahteve po odmevnih časih in prostorski akustiki, izbrati pa smo morali tudi ustrezno lokacijo v stavbi. Poleg tega imajo vadbeni prostori drugačne zahteve kot tisti, v katerih se nastopa,« je naštel nekaj specifik projekta, pri katerem so že v zgodnji fazi sodelovali z več strokovnjaki s področja prostorske akustike.

So pa z vodstvom akademije obiskali tudi Akademijo za glasbo Franza Liszta v Budimpešti, s katero ljubljanska šola tudi sicer dobro sodeluje, obnovljena je bila namreč malo pred Kazino. Čeprav je bila budimpeška v 19. stoletju že zgrajena kot akademija za glasbo, torej je bila po tipologiji in funkcijah, po členjenosti in tlorisu ter tudi z velikimi dvoranami povsem prilagojena funkciji akademije, je vseeno ponudila vpogled tudi v njeno sodobno prenovo strojnih in prezračevalnih inštalacij. Tudi dekan in redni profesor Marko Vatovec poudarja, da so poskušali preprečiti napake, zaradi katerih bi se zvok prenašal iz učilnice v učilnico in onemogočal kakovostno izvedbo študijskega procesa.

V kleti so garderobe in omare za glasbila, manjša dvorana in vadbeni prostori za tolkala. Na fotografiji je kletna dvorana oziroma produkcijski prostor. FOTO: Miran Kambič

Najzahtevnejši poseg pri rekonstrukciji kazinske stavbe je bil po besedah arhitekta Davida Mišiča sanacija bogato okrašenega stropa velike dvorane, ki je bil tudi v celoti restavriran. Po ljubljanskem potresu so nad strop vgradili železno konstrukcijo, ki bi ga dodatno ojačala, ampak so jo morali v celoti odstraniti ter namestiti novo, ne da bi posegali v strop, ves čas pa so ga morali ščititi tudi pred vremenskimi vplivi.

Redek ohranjeni primer

Po besedah pristojne konservatorke Marije Režek Kambič je palača Kazina eno najkakovostnejših arhitekturnih del prve polovice 19. stoletja pa tudi eden redkih ohranjenih primerov večnamenske javne palače, zgrajene v tem času, z ohranjenima veliko dvorano in (v osnovi) prvotno poslikavo stropa. »S prenovo smo vzpostavili prvotno zasnovo in barvno podobo velike reprezentančne dvorane s krasitvenimi deli. Obnovili smo vhodno vežo s stopniščem in hodniki ter stavbnim pohištvom, ki so rezultat kakovostne prenove v 30. letih 20. stoletja, ter jih vpeli v nove reinterpretirane elemente v duhu funkcionalizma.

Posamezne, ki so bili oblikovani v prvi četrtini 20. stoletja, med drugim svetila, štukature, poslikave, tlake, peči in drugo okrasje v prostorih vzdolž uličnih fasad, smo restavrirali, obnovili in vključili v novo rabo. V določenih prostorih je ohranjeno kakovostno pohištvo iz obdobja med obema vojnama,« je povzela. Iz arhivskih virov in materialnih ostankov lahko z gotovostjo trdijo, da so bili interierji nekoč bogato okrašeni in poslikani, vendar so jih le deloma prezentirali. Kot je še dodal arhitekt David Mišič, pa je po novem izkoriščen tudi celoten podstrešni del oziroma mansarda, kjer so pridobili vadnico in malo dvorano za pevske zbore.

Večino novega domovanja Akademije za glasbo oziroma vsaj njen del si je na pravkar končanih odprtih dnevih lahko ogledala tudi širša javnost. V minulih enajstih dneh so poleg javnih vodstev priredili tudi lepo število koncertov in nastopov, ki so imeli poslušalstvo, a kot poudarja dekan Marko Vatovec, se tudi sicer lahko pohvalijo z lepim številom abonentov, ki se udeležujejo njihovih koncertnih ciklov Tutti ter Solo e da camera.

Klubski lokal Kazina v pritličju na vogalu Slovenske ceste in Kongresnega trga naj bi zaživel kot kavarna, odprta tudi za širšo javnost in novi kulturni prostor Univerze. FOTO: Miran Kambič

»Tudi dnevi odprtih vrat so pokazali, da naši novi prostori lahko zares zaživijo na polno. Vse naše prireditve so odprte za javnost, to so vedno bile, in še zmeraj so brezplačne,« je poudaril. Načrtujejo tudi, da bi bila njihova bodoča kavarna na vogalu Slovenske ceste in Kongresnega trga prostor, namenjen tudi javnosti, in da bi v njej včasih celo čez dan imeli glasbene prireditve.

»Prostor z manjšim odrom in klavirjem bi v prihodnje lahko postal tudi javni prostor univerze, v njem bi poleg glasbenih dogodkov lahko imeli tudi literarne večere, morebiti kabaretne v sodelovanju z AGRFT, vizualne projekcije v sodelovanju z ALUO ali kaj podobnega. Vidimo ga kot nov javni kulturni prostor,« je razmišljal na glas.

Trikrat več prostora kot na Starem trgu

Kaj pa »nova« stavba, v katero so se vselili po letih velike prostorske stiske na Starem trgu, pomeni za študijski proces? »Prav povečanje prostora s prejšnjih 1500 kvadratnih metrov na skoraj 5000 je ena največjih sprememb. Za glasbeno akademijo je specifičen individualni oziroma pouk v malih skupinah, kar zahteva zelo veliko prostora, poleg tega študenti potrebujejo tudi prostor za vadbo, ker tam, kjer bivajo, težko vadijo. Torej, pogrešali smo predavalnice, vadnice in tudi dvorane, ki jih nismo imeli ne na Starem trgu ne na Gosposki in Vegovi,« odgovarja Vatovec. Tam sicer sta dve dvorani, a sta primerni za interne produkcije. Uporabljali so tudi dvorano v stavbi univerze, a tudi tam so lahko prirejali le manjše komorne koncerte.

Prostori uprave so v drugem nadstropju. FOTO: Miran Kambič

V stavbi Kazine so pridobili tri nove dvorane, od katerih sta dve tako veliki, da lahko v njih prirejajo tudi javne koncerte, v eni koncerte večjih komornih skupin, zborov, v drugi komorne in solistične koncerte, manjša pa je primerna za interne produkcije. Knjižnica je štirikrat večja od tiste na Starem trgu, kjer lahko od zdaj študentje študirajo in se zadržujejo, odprta pa je tudi za širšo javnost. Pridobili so zanje tudi zelo pomemben studio in vso infrastrukturo za priključitev na reportažno vozilo RTV Slovenija, ki veliko snema z njihovimi študenti, prav tako so pridobili možnosti za boljšo organizacijo pouka na daljavo.

»Kakovost našega študijskega procesa, ki se je kazala že, ko smo gostovali po zelo različnih dvoranah v Ljubljani, se je zdaj v večji meri preselila le v eno stavbo in še zvišala kakovost našim prireditvam. Po drugi strani pa to pomeni neko dodatno obvezo, da stavbo dejansko izkoristimo, kolikor je mogoče,« se zaveda sogovornik.

Palača je po novem celovito obnovljena in ima tudi skladno podobo. Na fotografiji je osrednji hodnik v 1. nadstropju. FOTO: Miran Kambič

Dodaja, da v naslednjih letih upajo tudi na prizidek, saj v palači Kazina še ni dvorane, primerne za koncerte simfoničnega oziroma pihalnega orkestra, poleg tega še vedno gostujejo na Glasbeni matici Ljubljana na Vegovi in Gosposki, kar kaže, da jim manjka še nekaj prostora za izvedbo vseh predavanj in dodaten vadbeni prostor za študente.

»Zdaj smo v fazi urejanja etažne lastnine na zemljišču Slovenska 28, kjer bo prizidek stal, ko bo ta etažna lastnina urejena, bo projekt verjetno lažje stekel. Z investitorji na Čopovi 9 smo zaprosili za izdelavo novega podrobnega občinskega načrta, ko bo ta izdelan, bomo razpisali urbanistični in arhitekturni natečaj, potem pa sledi pridobivanje potrebnih dovoljenj. Sredstva naj bi bila zagotovljena. Upam, da bi dovoljenja lahko pridobili tja do konca leta 2025,« je sklenil.

Rekonstrukcija palače Kazina za potrebe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani (2020–2022)

Naročnik: Univerza v Ljubljani

Investitor: Univerza v Ljubljani

Začetek načrtovanja: 2017

Velikost: 6887 m²

Avtor zasnove: David Mišič

Sodelavca: Boštjan Švent, Davor Fistrić

Konservatorka: Marija Režek Kambič

Glavni izvajalec: Makro 5 gradnje d.o.o.

Vrednost prenove palače Kazine in nakupa glasbil: 20,5 milijona evrov (z DDV)

Vrednost predvidenega prizidka
k palači: 17,7 milijona evrov (z DDV)