Stanovanje, v katerem so pogumno izpostavili barve

Redka so nova ali sveže prenovljena slovenska stanovanja, v katerih si naročniki in arhitekti dovolijo uporabiti barve, a med njimi niso člani ljubljanskega biroja Kombinat. Stanovanja, ki so jih zasnovali, premorejo mnoge barve, vendar so premišljeno izbrane tako glede na prostor kot z mislijo na naročnika. To na 64 kvadratnih metrih, v središču Ljubljane, diha v žlahtni temno zeleni in bo danes dopoldne v okviru festivala Odprte hiše Slovenije na ogled tudi javnosti.

Stanovanje je v starejši večstanovanjski hiši ob ljubljanski železniški postaji, ki naj bi bila, kot vedo povedati arhitekti, nekoč zgrajena za uslužbence železnice. Čeprav je bilo, kot pripoveduje arhitektka Ana Grk, pred časom že obnovljeno, se je naročnici zdelo, da v sebi skriva dodaten potencial, čemur so prikimali tudi arhitekti.

Izkoristili so jasno prvotno zasnovo, ki so jo odprli in med prostori vzpostavili povezave, dnevna soba in kuhinja z jedilnico sta ostali ločeni. FOTO: Janez Marolt

»S stanovanjem ni bilo nič kaj preveč narobe, zdelo pa se nam je, da res ponuja še nekaj možnosti, ki bi jih kazalo izkoristiti in ga narediti še bolj po meri naročnice,« pripoveduje sogovornica. Po nekaj različicah so z naročnico prišli do izbora rešitve, ki so jo tudi uresničili.

Izkoristili so jasno prvotno zasnovo, ki so jo odprli in med prostori vzpostavili povezave. Te pa niso samo fizične, ampak tudi vizualne, tako da je iz vsakega prostora mogoče videti v vse druge, saj je vzdolž obeh sten – fasade in notranjega oboda – odprt prehod med prostori. Ti so delno zaprti z vrati, delno pa odprti.

Nekoliko so spremenili tudi funkcijsko zasnovo stanovanja, in sicer so v nekdaj ločeni kuhinji uredili spalnico, nekdanja spalnica je postala dnevna soba, kuhinja z jedilnico pa je zavzela nekdanjo dnevno sobo. V steni med hodnikom in kopalnico so kot omaro oblikovali servisno vozlišče, v katero sta poleg shranjevalnih površin umeščena še pralni stroj in bojler.

Ob oknih je dolg pohištveni element, vezni člen stanovanja, ki je hkrati delovna miza, kuhinjski pult in površina za sedenje pa tudi največji shranjevalni prostor v stanovanju. FOTO: Janez Marolt

»Z odprtjem je nastal krožen oziroma prehoden tloris, ki omogoča prehajanje med prostori. Stanovanje je bilo že v osnovi pravih proporcev, vendar s tradicionalno razporejenimi prostori, ki prej niso bili ali pa so bili samo delno povezani. Kljub vsemu pa nismo želeli združevati, denimo, jedilnice in dnevne sobe, da bi nastal večji odprt prostor.

Primerneje se nam je zdelo, da ju ohranimo ločeni. Še ena ključnih danosti tega stanovanja so lepa polkrožna okna, kar velika za starejše objekte, ki dobro naravno osvetlijo bivalni prostor,« je sogovornica naštela odločitve in odlike stanovanja. Ob oknu, na drugi strani kopalnice, so uredili še zanimiv kotiček, tu je mogoč prehod, z dvigom večje lesene površine na višino okna pa se je mogoče prepustiti opazovanju dogajanja na ulici ali branju.

Ujemanje s hrastovim parketom

Prav dobra naravna osvetlitev skozi velika okna je dopuščala, da so lahko, kot to radi ponavadi storijo, uporabili barve. Bela se jim zdi nekoliko tuja, tudi v naravi je ni najti oziroma je je zelo malo. »Verjamemo v barve, zdi se nam, da imajo svojo moč. Narava je barvita, nebo je modro, gozdovi so zeleni, tudi v zaprtem prostoru se počutimo prijetneje ob izbranih barvah, a ne smejo biti preveč intenzivne.

Za vsak prostor oziroma za vsak projekt jih tako na novo premislimo. V tem primeru smo se hitro našli z naročnico, ki ima občutek za barve in je bila pripravljena sprejeti rešitev z nekoliko močnejšimi odtenki,« je povedala Ana Grk. Ob tem je vnovič poudarila, da je to dopuščal prostor, ki je dovolj svetel in dovolj odprt, da ga z barvami niso preveč zasitili, temveč so mu vdihnili posebnejši značaj in ustvarili vzdušje.

Zakaj prav temno zeleno? Zeleno si je želela naročnica. Po eni od barvnih študij, ki so jo izdelali, po besedah arhitektke se tega lotevajo zelo resno, so ugotovili, da se ta temno zeleni odtenek lepo ujema s hrastovim parketom in drugimi elementi. Denimo z jesenovim pultom, dolgim pohištvenim elementom ob oknih, ki je postal ne samo vezni člen stanovanja, ampak je hkrati delovna miza, kuhinjski pult in površina za sedenje pa tudi največji shranjevalni prostor v stanovanju.

Izkoristili so jasno prvotno zasnovo, ki so jo odprli in med prostori vzpostavili povezave, dnevna soba in kuhinja z jedilnico sta ostali ločeni. FOTO: Janez Marolt

»Poleg tega ima ta temno zelena zanimiv karakter, ki ga je mogoče dobro kombinirati s kovinskimi detajli – uporabili smo jih v barvi medenine –, in čeprav je kar močna oziroma polna barva, se je človek ne naveliča. V sebi skriva več odtenkov, premore malo modrine in sivine,« je povzela sogovornica.

A da so našli pravšnji odtenek, je mizar naredil več vzorcev, temno zelena kuhinja in dnevnosobni regalnik sta namreč iz furniranega lesa, ki pa je lužen, kar je bolj zahtevna obdelava, gre pa za to, koliko barve lesa proseva skozi. Ob tem so pazili, da z drugo opremo ne bi ustvarili premočnih kontrastov.

Stole in mizo so izbrali v črni barvi, in kot se kaže, črna in temno zelena v jedilnici skupaj dobro funkcionirata. Poleg zelene so arhitekti za to 64 kvadratnih metrov veliko stanovanje izbrali še modro barvo, in sicer za spalnico, štejejo jo za barvo, ki podobno kot morje deluje pomirjajoče.

V steni med hodnikom in kopalnico (na fotografiji levo) so kot omaro oblikovali servisno vozlišče, v katero sta poleg shranjevalnih površin umeščena še pralni stroj in bojler. FOTO: Janez Marolt

»Kot enega zelo pomembnih elementov bi omenila zaveso, ki se razteza skozi ves zunanji obod stanovanja in mu je z drugo teksturo vdihnila neko mehkobo pa tudi dinamiko. Gre za vzvalovan element, ki ga lahko različno spreminjaš,« je še opomnila Ana Grk.

Nekaj tudi originalnih prvin

Ko so projektirali, so kot pomembno izhodišče vzeli prikaz čim več originalnih prvin stanovanja. Od prvotne opreme in stavbnega pohištva so ohranili hrastov parket, položen v obliki ribje kosti, in ga na enak način dopolnili z novim, prvotna vhodna vrata so prenovili in popravili nekaj stekel, medtem ko so notranja vrata, ki se v tem stanovanju niso ohranila, izdelali po vzoru originalnih iz sosednjega, kjer jih še niso zavrgli.

Po novem se v dnevnem prostoru kaže opečnata stena, ki so jo prebarvali v belo barvo. Po besedah Ane Grk se jim je zdelo zanimivo pokazati, iz česa je hiša. »Ko smo steno oluščili ometa, smo videli, da je kar lepo izdelana, in smo jo zato poudarili,« je sklenila sogovornica.

Stanovanje B, Ljubljana

Idejna zasnova: Blaž Kandus, Ana Grk, Rok Preskar (Kombinat)

Leto izgradnje: 2022

Velikost: 64 m²

Glavni izvajalec: Emir

Notranja oprema: Permiz