Ljubljanske Murgle, 57 let pozneje

Murgle, kultno ljubljansko naselje hišic v zelenju, ki sta ga zasnovala arhitekta France in Marta Ivanšek kot stanovanja z lastnim vrtom, se tako kot njihovi mnogi prebivalci starajo. Najstarejše hiše iz prve faze gradnje (1965–1970), ki se je začela za današnjo trgovino z živili ob Cesti v Mestni log, so bile montažne in so stare že 57 let. A tudi te, kot pritrjujejo sogovornice arhitektke, ki so predvčerajšnjim na to temo sodelovale na debati Zavoda Big, je mogoče primerno obnoviti. V večini združujejo bivalne prostore v enega, spalni prostori pa ohranjajo svoj tloris.

RIBA arhitekti: Hiša je primerna za vsa življenjska obdobja

RIBA arhitekti (Janja Brodar Rupnik, Goran Rupnik, Manica Lavrenčič): Namesto želenega kuhinjskega otoka je nastala obodna kuhinja, ki se nadaljuje v dnevni prostor. FOTO: Janez Marolt

Zidana hiša, ki so jo dobili v prenovo leta 2017, je bila zgrajena v začetku 80. let na skrajnem jugozahodnem robu Murgel. Njena osnovna kvadratura je znašala okrog 85 kvadratnih metrov, a je bila pred desetletjem prenovljena in povečana s pravokotnim prizidkom, velikim štiri krat pet metrov.

»Ko so naročniki pred sedmimi leti hišo kupili, je imela novo stavbno pohištvo, nove finalne tlake in nekaj pohištva, a je vse skupaj delovalo zelo brezdušno. Tako zaradi ekoloških vidikov kot stroškov smo se odločili obdržati kar največ prenovljenih elementov, a interier brez večjih gradbenih posegov vendarle posodobiti in osvežiti,« je povedala arhitektka Janja Rupnik Brodar.

Višino prostora so povečali z odstranitvijo stropa nad jedilnico, z odprtjem do strešine pa so se pokazali žebljani nosilci, ki po besedah sogovornice kažejo na tedaj racionalno gradnjo s čim manj materiala, z belo barvo pa so v prenovi dobili svež in malo mediteranski vtis. Z odprtjem stropa poslej z vzhoda v notranjost doteka svetloba še skozi malo okno, prej namenjeno zračenju podstrehe.

Ko so naročniki pred sedmimi leti hišo kupili, je imela novo stavbno pohištvo, nove finalne tlake in nekaj pohištva, a je vse skupaj delovalo zelo brezdušno. FOTO: Arhiv Riba Arhitekti

Naročnica si je želela kuhinjski otok, a je osrednji prostor zaznamovala drugačna rešitev. »Odločili smo se za kuhinjo v obliki črke U, katere pult se vije po celotnem obodu kuhinje, se nadaljuje v jedilnico in dnevno sobo. Kar 13 metrov dolga poteza z delovno površino optično zelo poveča prostor; narejena je iz sto let starega hrasta, ki je v prostor vnesel veliko topline. Za kontrast in malo elegance smo dodali še nekaj kovinskih detajlov – avtorsko oblikovano kuhinjsko napo, kovinsko lestev za prehod na podstreho ter kovinske obloge okoli kamina,« je naštela sogovornica.

Po njenem prepričanju so murgelske hiše dobra in preprosta bivanjska osnova za štiričlansko družino; kdor želi večjo hišo, prostorski akt dovoljuje prizidavo do 25 odstotkov velikosti notranjega atrija, streha pa ne sme preseči višine kapa hiše, kar ocenjuje kot dobro nastavljeno pravilo. Čeprav so te hišice arhitekturno banalno preproste, so zelo primerne za bivanje v različnih življenjskih obdobjih.

»Tako v dvoje, z družino ali po tem, ko na stara leta ostaneš sam, to ni predimenzionirana hiša, ki je ne bi mogel pospraviti ali vzdrževati, poleg tega je pritlična, brez stopnic. Čudi me, da odlične urbanistične zasnove v zelenju ob sprehajalni poti PST ne opremijo s kakšno kavarno za sprehajalce, da malo poživijo spalni utrip naselja, a je tudi brez nje lepo,« je sklenila arhitektka.

Studio Drevo: Spoštovati je treba preteklost in se držati ekološkega pristopa

Studio Drevo (Nadja Pfeifer, Dejan Pfeifer): Z zenitalno svetlobo skozi dve strešni okni je prostor dobil drugačen volumen. FOTO:  Jaka Babnik

Lastniki so jim leta 2018 zaupali prenovo lesene 90 kvadratnih metrov velike montažne hiše iz prve faze izgradnje murgelskega naselja, zgrajene iz lesene montažne konstrukcije podjetja Jelovica ter skromnih materialov; pogosto je uporabljen smrekov les, tudi kot opaž zunanjosti in notranjosti, v atriju je bil delno izveden tlak pralne plošče. Hiša že zdavnaj ni več zadovoljevala ustreznih energetskih standardov. Preden sta jo nova lastnika kupila, je zaradi samovžiga celo zagorela, najverjetneje zaradi dotrajane električne napeljave.

Kot pravi arhitektka Nadja Pfeifer, se marsikateri lastnik hiše iz prve faze odloči za rušitev, a to bi bilo po njenih besedah vendarle dražje kot obnoviti obstoječo, poleg tega zavzema stališče, da je treba spoštovati preteklost ter se držati ekološkega pristopa v obnovah. Hišo so navznoter popolnoma očistili, ostali so samo zunanji zidovi in streha, ki pa je imela zdravo konstrukcijo. Strešno konstrukcijo so prebarvali v belo in jo v prenovljeni notranjosti tudi pokazali. Odstranili so tudi vse predelne stene, in kot poudarja sogovornica, je pri hiši v primerjavi s prenovo stanovanja v bloku dopustna mnogo večja fleksibilnost pri novi zasnovi prostorov, saj ni vertikalnih inštalacijskih vodov ne nosilnih notranjih sten.

Hiše iz prve faze so bile zgrajene iz lesene montažne konstrukcije podjetja Jelovica ter skromnih materialov; pogosto je bil uporabljen smrekov les, tudi kot opaž zunanjosti in notranjosti. FOTO: Arhiv Studio Drevo

Lastnika sta velika popotnika, ljubitelja japonske kulture in branja, kar je narekovalo tudi podobo interierja. Spalnica, kopalnica in soba za goste so tudi poslej ločene od osrednjega bivalnega dela. »Kopalnico smo tudi v novi razporeditvi postavili na staro mesto in jo nekoliko povečali, prej je imela ločeno stranišče. Kuhinjo smo iz severozahodnega dela prestavili v južnega, kjer je zdaj združena z dnevno sobo in jedilnico in se funkcionalno navezuje na zunanjo leseno teraso. Ta prostor smo pravzaprav oblikovali s pohištvom, drsnimi vrati, garderobnimi omarami in knjižnimi elementi,« je povedala sogovornica.

Zaradi bližine Poti spominov, kjer rastejo breze, so pri izboru materialov zavzeli tudi nekoliko poetičen pristop in uporabili brezovo vezano ploščo. Jedilna miza, oljena s črnim pigmentom, je delo Studia Drevo in je unikatni element osrednjega bivalnega prostora. Po njenih besedah je murgelska soseska zelo aktualna tudi v današnjih časih, tako bi bili lahko oblikovani tudi sodobni domovi za ostarele oziroma varovana stanovanja, kar vse kaže na vizionarskost arhitektov, zakoncev Franceta in Marte Ivanšek.

a2o2 arhitekti: Kazalo bi razviti tipski katalog stavbnih elementov

a2o2 arhitekti (Žiga Ravnikar, Eva Senekovič): Z odstranitvijo predelne stene smo povečali kuhinjo in jedilnico, dnevno sobo v prizidku pa z njima povezali prek kaskad. FOTO: Andraž Keršič

Klasična zidana hiša iz tretje faze nastanka naselja je prvotno merila 80 kvadratnih metrov, leta 1982 pa je bila povečana s prizidkom. Kot je povedala arhitektka Eva Senekovič, je bila glavna želja mlade družine, da bi osrednji bivalni prostor deloval bolj povezano in da bi bile sobe svetlejše. Tako so z odstranitvijo predelne stene povečali kuhinjo in jedilnico, dnevno sobo v prizidku, kjer je bila že prej, pa z njima bolje povezali prek kaskad. Hkrati so povečali tudi okna in podrli parapete, kar je tako dnevni prostor kot tudi spalnico bolj povezalo z vrtom. Za tlak dnevne sobe so se odločili uporabiti teraco, ki se nadaljuje tudi na vrt, s čimer je notranjost vizualno povezana oziroma tudi dejansko povečana v zunanjost.

»Ko v toplejši polovici leta odprejo vrata dnevne sobe, se zares zdi, kot da ta sega na vrt, skratka hiša postane kot odprt paviljon,« je sogovornica opisala eno pomembnih potez iz prenove leta 2020. Spalni del je ostal v istih gabaritih, saj je bil že prej dovolj dobro zasnovan. Na severni strani v obstoječih gabaritih sta umeščeni kopalnica in garderoba, ki po potrebi lahko postane tudi kabinet.

Glavna želja mlade družine, da bi osrednji bivalni prostor po prenovi deloval bolj povezano in da bi bile sobe svetlejše. FOTO: Arhiv A2o2

Ker hiša pred tem še ni bila prenovljena, so jo morali sanirati. Izvedli so hidroizolacijo temeljev, hišo so tudi na zunaj izolirali, a zgolj minimalno, da so ohranili originalne proporce. Izolirali so tudi strop, sicer pa zamenjali vse tlake po hiši. Po njenih besedah je bolj kot velikost hiše pomembna njena zasnova. Sicer pa v biroju trenutno pripravljajo še prenovo montažne murgelske lesene hiše iz prve faze, ob kateri razmišljajo, da bi se s kolegi, ki so že izvedli ali izvajajo prenove murgelskih hiš, lahko povezali in razvili nekakšen tipski katalog, iz katerega bi lahko črpali investitorji pa tudi izvajalci, in tako vsega tega ne bi vselej na novo razvijali za vsako hišo posebej.

Albina Kindlhofer: Premišljeni detajli povečajo povezanost med notranjostjo in zunanjostjo

Albina Kindlhofer: Ker so želeli v notranjosti čim več svetlobe, so se odločili za fiksno stekleno steno. FOTO: arhiv Albine Kindlhofer

Kot pravi arhitektka Albina Kindlhofer, so dolgo iskali stanovanje in naposled kupili hišo v Murglah. V nasprotju z izbranim stanovanjem, ki bi prav tako zahtevalo celovito prenovo, je pretehtala hiša, saj stroški prenove ne bi presegli njene vrednosti.

»Hiša je imela problematično nizek strop, njeni gabariti pa so spomeniško zaščiteni, zato je bilo treba poiskati rešitev znotraj objekta. Po premisleku smo se odločili, da stropa ne bomo odprli, temveč raje spustili talno ploščo. Pri montažnih hišah iz prve faze je bila obstoječa talna plošča iz prefabriciranih elementov iz siporeksa z zračnim volumnom pod njo, kar je omogočilo, da smo lahko končni tlak spustili za približno 20 centimetrov, obenem pa uredili toplotno izolacijo in talno gretje,« je povedala sogovornica, ki je svojo hišo prenovila leta 2010. S tem posegom sta se obenem lepo izravnali terasa v atriju in zelenica, ob vhodu pa se vstopa čez eno stopnico.

V prenovi so z odprto stekleno steno proti atriju in s premišljenimi detajli ustvarili vtis prostornosti ter v notranjost pridobili obilo svetlobe, ki jo je prej manjkalo. FOTO: Arhiv Albina Kindlhofer

Hiša je bila prvotno velika 75 kvadratnih metrov in že prejšnji lastniki so ji dogradili prizidek, tako da zdaj meri 104 kvadratne metre. Med prenovo so notranjost hiše in prizidka očistili, v ta veliki enotni, odprti prostor pa so vstavili manjše sobe in kopalnico.

»Hiša ni velika, a smo z odprto stekleno steno proti atriju in s premišljenimi detajli ustvarili vtis prostornosti ter v notranjost pridobili obilo svetlobe. Steklena stena je bila tehnično zahtevnejši element prenove, saj smo želeli čim tanjši stik med okni. Zato smo se odločili za fiksna okna »brez okvirjev«. Izvajalca pa smo kar iskali, ker je ta steklena stena potrebovala spodaj toplotnoizolativni nosilni profil, da bi se izognili toplotnemu mostu,« je še pojasnila sogovornica.

Hišo so olupili, ostale so samo zunanje stene. FOTO: Arhiv Albina Kindlhofer

V isti smeri, kot so položili parket, so položili tudi letve na leseni terasi v zunanjem atriju, s čimer se ustvarja vtis, da se prostor nadaljuje tudi ven. Tudi strop nadstreška je v enaki beli barvi kot strop dnevnega prostora, vse pohištvo je zasnovano od tal do stropa z minimalno fugo, členitve so poudarjeno vertikalne, parket pa nima zaključnih letev. V stropu, v nivoju jeklenega nosilca, s katerim je podprto ostrešje, so vgradne luči. Kot še dodaja sogovornica, je naselje z ločenim prometom sicer idilično, a je ob prenovah oteženo dostopanje z gradbenimi stroji. »V našem primeru smo imeli srečo, ker je hiša ob garažah,« je še dejala.