Klopi so se nadpovprečno namnožili v Ljubljani, zlasti na območju Tivolija

Letošnja kratka, mila in topla zima je pripomogla k temu, da so se klopi zbudili in postali aktivni že veliko prej kot druga leta. Kot kažejo za zdaj še neuradni rezultati monitoringa klopov, ki ga izvajajo Prirodoslovni muzej Slovenije, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, je njihovo število letos tudi neobičajno veliko in visoko nad povprečjem.

Klopi spadajo med pajkovce in imajo osem nog. Z zadnjima paroma se držijo za bilko, s sprednjimi pa mahajo po zraku. V njih imajo čutnice za gibanje zraka in zaznavanje koncentracije amonijaka in ogljikovega dioksida. Foto NIJZ

Te naše najnevarnejše živali na ljudi ne prežijo le v gozdovih na podeželju, ampak pred njimi niso več varni niti v Ljubljani, predvsem na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na Ljubljanskem gradu in tudi na vrtovih, v parkih in na otroških igriščih. Strokovnjaki opozarjajo tudi na nadpovprečno več klopov, ki prenašajo virus zelo težke in lahko smrtne bolezni klopni meningoencefalitis, za katero ni zdravila in jo lahko preprečimo le s cepljenjem.

V eni uri sto klopov

»Že od januarja naprej na različnih točkah Slovenije, kjer vzorčimo klope, opažamo neobičajno veliko število klopov. Naše analize še niso dokončne, a po moji še neuradni približni oceni jih je letos več vsaj za polovico, če ne še več, kot jih je bilo lani,« pove kustos Prirodoslovnega muzeja Slovenije dr. Tomi Trilar, eden največjih poznavalcev živali, predvsem žuželk in ptic, pri nas.

Vzorčenje klopov v okviru monitoringa izvajajo enkrat na mesec na različnih lokacijah po vsej Sloveniji. Belo rjuho napnejo na palico in nato z njo vlečejo po talni vegetaciji. »Klopi spadajo med pajkovce in imajo osem nog. Z zadnjima paroma se držijo za bilko, s sprednjimi pa mahajo po zraku. V njih imajo čutnice za gibanje zraka in zaznavanje koncentracije amonijaka in ogljikovega dioksida. Ko klop začuti spremembo, se pripravi, in ko ga človek oplazi, se preprime nanj. Eno takšno vzorčenje traja eno uro, in tako lahko različne lokacije primerjamo med seboj,« pripoveduje.

Tomi Trilar razloži tudi, zakaj je tako opazno naraslo število klopov v Ljubljani oziroma na območju krajinskega parka in drugih zelenih površin. »Velikost populacije gozdnega klopa, ki je edini od pri nas živečih klopov, ki se prisesa na človeka, ni odvisna le od vremena, temperature in ostalih življenjskih pogojev, ampak tudi od velikosti populacije srnjadi in jelenjadi. Srne in jeleni pa so glavni gostitelji odraslih gozdnih klopov, in kjer je srn več, je tudi več klopov. Območje Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, na primer, je nelovna površina, tam srnjadi ne streljajo, zato je je več in s tem tudi več klopov. Pri vzorčenju pri ljubljanskem Koseškem bajerju se je na rjuhi v eni uri nabralo več kot sto klopov,« je dejal.

Letos že pet obolelih z meningoencefalitisom

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja pravijo, da je za vsakršne ocene še prezgodaj. »Do 22. aprila smo obravnavali pet odraslih bolnikov s klopnim meningoencefalitisom. Zdravili smo že tudi nekaj bolnikov z lymsko boreliozo. V naših ambulantah je bilo leta 2023 pregledanih okoli 1300 bolnikov zaradi suma na lymsko boreliozo, ki smo jo potrdili pri dobri petini. Večina bolnikov je imela zgodnjo kožno obliko bolezni. Bolniki s klopnim meningoencefalitisom praviloma potrebujejo hospitalizacijo, bolnike z lymsko boreliozo pa obravnavamo ambulantno. V letu 2022 je bilo pri nas hospitaliziranih 160 odraslih bolnikov s klopnim meningoencefalitisom, v letu 2023 pa 50,« je razložila dr. Petra Bogovič.

Ker je veliko srnjadi, je v krajinskem parku tudi veliko klopov. Foto Dejan Javornik

Tudi 7000 obolelih na leto

Glede na to, da je sezona klopov že skoraj na vrhuncu in da Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa in drugih bolezni, ki jih povzročajo klopi, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, naj se ljudje ustrezno zaščitijo pred klopi.

V Sloveniji je najpogostejša lymska borelioza, ki se pojavlja po vsej državi in zanjo vsako leto zboli med 3000 in 7000 ljudi. Boreliozo zdravimo z antibiotiki, pri tem je zelo pomembno zgodnje odkrivanje in prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi praviloma zelo učinkovito.

Večji problem pa je klopni meningoencefalitis, saj za to težko in včasih tudi smrtno bolezen ne obstajajo zdravila. Edina zaščita, da ne zbolimo, je cepljenje. Pri tem Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa, precepljenost pri nas pa je zelo nizka. Kot povedo na NIJZ, je med splošno populacijo z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi sedem do osem odstotkov prebivalcev. Največja nevarnost za klopni meningoencefalitis je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji.

Simptomi in posledice

»Pri dveh tretjinah ljudi okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa. Pri tem je treba opozoriti, da okrog tretjina bolnikov vboda klopa niti ne opazi,« opozarja Nadja Šinkovec Zorko z NIJZ.

Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot so slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh ...

Tomi Trilar: »Velikost populacije gozdnega klopa ni odvisna le od vremena, ampak tudi od velikosti populacije srnjadi in jelenjadi.« Foto Tomi Lombar

Po podatkih NIJZ vsako leto za klopnim meningoencefalitisom zboli od 62 do 187 ljudi. Od stotih bolnikov jih bo do deset imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela trajne posledice, tako imenovani postencefalitični sindrom, ki sicer ne ogroža življenja, a močno zniža njegovo kvaliteto.

Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1 in petimi odstotki vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad še okrepita njihovo dejavnost.

Največ borelioze je v Ljubljani
in na Gorenjskem

V letošnjem letu je za lymsko boreliozo zbolelo 219, v lanskem letu 2509 in v letu 2022 4007 ljudi. Največ zabeleženih primerov lymske borelioze je bilo v občinah Ljubljana, Kranj in Radovljica.
Najvišja stopnja obolevnosti z lymsko boreliozo v letu 2023 je bila v goriški regiji (283,4 na 100.000 prebivalcev), sledita gorenjska (188,9 na100.000 prebivalcev) in primorsko-notranjska regija (151,7 na 100.000 prebivalcev).

***

Ker danes, 24. aprila, vsem naročnikom zaradi težav v tiskarni nismo mogli dostaviti časopisa Delo, je vsebina članka prosto dostopna.