Poberi denar in zbeži

Danski umetnik Jens Haaning je jeseni 2021 muzeju v Aalborgu dostavil velik zaboj z naročenimi umetniškimi deli. Ko so uslužbenci institucije zaboj odprli, so ugotovili, da sta v zaboju dve povsem beli, nedotaknjeni platni. Jens je svoji umetnini poimenoval Poberi denar in zbeži.

Muzej je za naročeni deli posodil zajetno vsoto, 532.549 danskih kron oziroma okrog 66.000 evrov. Haaning si je domišljal, da bo domislico z naslovom praznih, neposlikanih platen lahko unovčil. Muzej v Aalborgu pa se s stališčem, da je domislica vredna svojega denarja, ni strinjal. Zato se je muzej odločil za pravdo. Po dveh letih je sodišče razsodilo, da mora umetnik denar vrniti. Hkrati mu je sodišče obesilo še plačilo sodnih stroškov. Ti znašajo okrog deset tisoč evrov.

Haaning je v prvem odzivu povedal, da ga je stališče sodišča šokiralo. Hkrati pa je dodal, da je tak razplet pričakoval. Sodišče je umetniku vendarle priznalo, da je do določenega honorarja upravičen. Muzej se je namreč odločil, da njegovi prazni deli razstavi. Celo več. Muzejski kustosi so se leta 2021 precej namučili, da bi utemeljili pomen Haaningovih artefaktov. V gradivu, ki je leta 2021 pospremilo razstavo, so modrovali o razmerju med umetnostjo in kapitalizmom ter o sporočilni vrednosti Haaningovih izdelkov. Sodišče je zato presodilo, da je umetnik upravičen do razstavnine, ki bo znašala okrog 5000 evrov.

Konceptualna umetnost 

Likovna kritika leta 1965 rojenega Haaninga umešča med konceptualne umetnike. Med drugim je leta 2002 razstavljal v Kasslu na Documenti XI, na istanbulskem bienalu (2005), na bienalu v švedskem Göteborgu (2017), večkrat je gostoval v dunajski Secesiji. Strokovnjaki za umetnost so v njegovih delih prepoznali tematizacijo kompleksne in spreminjajoče se zahodne družbe, s svojimi umetninami naj bi naslavljal probleme, povezane s strukturami moči in komunikacij.

Ko je Haaning pred dvema letoma muzeju dostavil prazni platni, je trdil, da je svoje pogodbene obveznosti izpolnil. Povedal pa je tudi, da spodbuja vse ljudi, ki delajo v tako bednih razmerah, kot on, da storijo enako. Če ljudje niso plačani za delo, ki ga opravijo, pač pa od njih pričakujejo, da bodo celo sami plačevali, da bodo smeli hoditi v službo, naj enostavno pobašejo denar, pobegnejo in zmagajo.

Ko se je Haaning z muzejem iz Aalborga pred časom dogovarjal za sodelovanje, sta se obe strani strinjali, da bi umetnik za muzej poustvaril dve svoji starejši deli na temo družbene neenakosti. Muzej je Haaningu izročil zajeten kup danskih kron, umetnik pa gotovine ni uporabil za izdelavo umetnine, pač pa je ustanovil dostavil zaboj s praznima platnoma.