Od Pekla do Svetega Duha

Včeraj nam je statistični urad poslal eno čisto majhno provokacijo. Najprej nam je ponudil pomoč, iskalnik, v katero statistično regijo spada naš kraj. Ravno v trenutku, ko smo ugotavljali, kaj znotraj nje lahko počnemo, pa je pripotovala nova elektronska objava: Slovenska krajevna imena. Več kot 6.000 naselij v Sloveniji ima okoli 4800 unikatnih imen, druga pa se ponovijo večkrat, so ugotovili statistiki in pred nas razgrnili paleto krajev, katerih imena imajo najrazličnejše izvore in pomene. Predvsem pa so posejani po celotni državi, kamor bomo v naslednjem mesecu dni lahko šli le v mislih.



Že bežen pregled krajevnih imen pove, da imamo Slovenci radi živali. Ali pa smo jih nekoč imeli, da smo številna naselja, vasi, zaselke poimenovali z mački, konji, zajci, petelini. Poznate Mačji Dol, vasico v Marovški dolini, ali Zajčji Vrh naselje v občini Novo mesto, pa Žabjo vas na Gorenjskem, Medvedjek, Jelendol, Kačji Dol, Muha vas, Račjo vas in tako naprej in tako naprej.
Slovenci imamo radi tudi rastline, zakaj bi sicer ljudje živeli v Robidnici, Jablani, Kostanju ali Šipku v občini Črnomelj. Maline v Občini Mokronog - Trebelno se sicer preberejo kot Máline, Borovnica pa naj etimološko ne bi imela zveze z borovnicami. Mnoge kraje in naselja smo v zgodovini poimenovali po svetnikih: Lucija, Marjeta, Florjan, Primož, Štefan, Benedikt...

In potem so imena, ki so smešna ali pa jih komaj izgovorimo. Kokolajnščak, Podpulfrca, Ritoznoj ali Bruhanja vas so le nekateri od njih, če izpustimo naselje Svinjsko v občini Sevnica, kjer prebivalce kar naprej kdo sprašuje, ali je tam svinjsko lepo in ali jedo radi svinjino? Imamo pa v Sloveniji tudi Pekel, Sveti duh, Veselo goro in Paradiž.

Kaj nam zadnja imena povedo o nas, si lahko vsak odgovori po svoje; v svoji regiji.