Novi bohinjski hotel Zlatorog: kot gruča pastirskih koč na koncu sveta

Arhitekti ljubljanskega biroja Ofis so se trudili, da v ta del Bohinja ne bi posegli z veliko hotelsko gmoto, temveč so jo razdelili na več manjših enot.

Galerija

Treba je bilo najti primerno ravnovesje tako med globalnimi hotelskimi trendi ter pričakovanjem gostov kot zadržanostjo, ki jo mora izražati objekt na koncu sveta, kakor Ukancu pravijo domačini. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

Saša Bojc

14. 5. 2022 | 08:00

11:42

A+A-

Znameniti bohinjski hotel Zlatorog je porušen, in kot pravita arhitekta Špela Videčnik in Rok Oman, ki sta s sodelavci v biroju Ofis zasnovala njegovo novo podobo, je izpraznjena podoba tega območja v Ukancu videti precej nenavadna. »Trenutno se zdi, kot da tam nikoli ni bilo ničesar,« dodajata. Kdaj bo zrasel novi Zlatorog, direktor družbe Alpinia Jure Repanšek, ki upravlja bohinjske hotele Damiana Merlaka, zaradi negotovih razmer v gradbeništvu stežka napove. Kot je povedal za Delo, bi bil po prvotnih načrtih zgrajen v 17 mesecih.

»Rušitvena dela bodo povsem končana naslednji teden, zdaj zaključujemo še izvedbene načrte za novogradnjo, toda ničesar nočemo obljubljati, saj sta pandemija in ukrajinska vojna stvari postavili na glavo. Težko je kar koli načrtovati, tudi zaradi dviga cen, marsikaj bo treba proučiti in zastaviti na novo, saj hotel vidimo kot posel in v njem so to pomembne postavke,« je realističen Repanšek. Zato za zdaj tudi o višini investicije nočejo govoriti.

Zlatorog je zadnje desetletje veljal za največjo bohinjsko sramoto. FOTO: Blaž Račič

Arhitektura bo ustrezala standardom petzvezdičnega hotela, a bo zaradi stroškov obratovanja in števila osebja sodil v kategorijo štirizvezdičnega superior. »Predvsem smo se trudili, da v ta del Bohinja ne bi posegli z veliko hotelsko gmoto, temveč smo jo razdelili na več manjših enot, podobnih pastirskim stajam, ta razdelitev pa omogoča tudi zmanjšanje stroškov. Ko hotel ne bo polno zaseden, bo lahko odprt le določen del,« je povzel vodilno zamisel.

V hotelu se je pred desetletjem udrl tudi strop nad bazenom. FOTO: Blaž Račič

Določeno marsikaj

V starem hotelu so bile cevi popokane, streha je zamakala, zaradi večletnega propadanja je bil v tako slabem stanju, da ga ni bilo mogoče ohraniti. Bilo je povsem drugače kot pri denimo hotelu Bohinj, ki je bil vzdrževan in je obratoval do zadnjega dne pred obnovo, so spomnili arhitekti. »Drugače bi tudi Zlatorog vsaj delno ohranili. A četudi je v spominu mnogih zapisan kot legendaren hotel v Ukancu, nekih kakovostnih arhitekturnih odlik, če odmislimo njegovo zgodbo in pogledamo samo fasade in objekte, nima. Ima le dolgo zgodovino dograjevanj, ki pa so bila zelo stihijska, s čimer je skozi desetletja postal velika monolitna gmota,« je povzela Špela Videčnik. Izjema med bohinjskimi hoteli je bil po njenih besedah morda le hotel Bellevue, ki je imel zanimivo in zapomnljivo arhitekturno identiteto.

Rešitev so v biroju Ofis našli v arhitekturi planin, kar Ukanc je, in hotelsko stavbo razdrobili na šest objektov okoli osrednjega zelenega atrija z drevesi. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

A kljub temu so bili pri iskanju rešitve za Zlatorogovo novo podobo precej omejeni. Območje Ukanca namreč predstavlja zatrep ledeniške doline s tipično talno ledeniško moreno, na kateri se menjavajo ravninski predeli (na vzhodnem delu Ukanca) s posameznimi otoki ledeniških moren v obliki manjših vzpetin, kjer prevladujejo pašniki in travniki ter reliefno močno razgibano gozdnato površje (zahodni del Ukanca). Predvsem levi breg reke Savice je nekoč predstavljalo območje planine, do katere je dostop vodil prek severne obale Bohinjskega jezera.

Lokacija je, kot je nadalje brati v določilih občinskega podrobnega načrta, varovana z več zakoni in uredbami; morene so zaščitene kot naravne vrednote državnega pomena. Tako je bilo jasno določeno, do kam sme segati hotel in med drugim celo, kako morajo biti morene zaščitene tudi med rušitvenimi deli, razkrivajo v biroju Ofis. Naravne danosti – druga značilnost območja so grbinasti travniki – pa so jim hkrati dajale navdih, kako oblikovati hotel in krajino okoli njega; Ukanc nikoli ni bila vas, temveč planina, tam so tudi zdaj večinoma počitniške hišice, so spomnili.

Ukanc

Ukanc sodi v varstveno območje Triglavskega narodnega parka, Nature 2000 – Julijske Alpe, ekološko pomembnega območja Julijske Alpe, v območje naravne vrednote državnega pomena morene, v območje enote registrirane nepremične dediščine – Julijske Alpe – Triglavski narodni park ter v območje enote registrirane nepremične dediščine spominske plošče posvetovanja aktivistov OF.

Poleg varstvenih uredb območja so bili omejeni tudi z marsičim drugim, zapisanim v prostorskih aktih; od naklonov strešin in proporcev do materialov in tekstur, tako da po besedah Roka Omana pravzaprav ne bi bilo mogoče narediti ekshibicionističnega arhitekturnega projekta, kar je po njihovem prepričanju tudi prav, saj je to edinstvena lokacija, do katere so tudi s svojim razmislekom pristopali najbolj spoštljivo. Za najpoglavitnejše vprašanje so si zadali, kako ob že določenem številu ležišč – 168, kolikor jih je premogel zdaj že porušeni hotel, več jih ni bilo dovoljeno umestiti – navidezno zmanjšati stavbno gmoto.

Špičaste strehe bodo ustvarjale dialog z gorami, poleg tega pa naj ne bi hotelski kompleks kvaril niti pogleda z gora v dolino. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

»Rešitev smo našli v arhitekturi planin, kar Ukanc tudi zares je, in tako hotelsko stavbo razdrobili, razpršili na šest objektov ter jo osnovali okoli osrednjega zelenega atrija z drevesi, na katerega je orientiran ves povezovalni program. Tudi z vhodne sprednje strani smo to grajeno maso navidezno poskušali še dodatno zminimalizirati z zelenimi brežinami ob hiši,« je povzel.

Tu je bila še naslonitev na okoliške vršace, in to v dveh pogledih; špičaste strehe bodo ustvarjale dialog z gorami, poleg tega pa naj ne bi hotelski kompleks kvaril niti pogleda z gora, z Vogla in pohodniških poti okoli Komne in Komarče, v dolino. »Tudi temu pogledu od zgoraj, torej tej tako imenovani peti fasadi, smo tako kot na drugi strani avtomobilom namenili pomemben razmislek – te smo v največji meri umaknili v garažo. Za območje hotela je bila narejena tudi arboristična študija dreves, pri čemer bomo ohranili vsa, ki jih je mogoče. Tu živijo tudi zaščitene vrste živali in vse to bomo poskušali predstaviti gostom, da bodo spoznali in znali ceniti, kje počitnikujejo,« upira pogled v Zlatorogovo prihodnost sogovornica arhitektka.

Spomin na stari Zlatorog

Sicer pa so osnovni vhodni objekt po novem zamaknili nekoliko dlje od ceste ter bo s čelno fasado deloma ohranjal spomin na stari Zlatorog s kamni na spodnjem delu fasade ter ganki v zgornjem vključno z izrezi zlatorogov, ki so jih dobili šele v 70. letih. Tu bo tudi glavni vhod z recepcijo, ki bo po besedah arhitektov velika recepcija s prostornim lobijem, dnevnim barom in slaščičarno. To bo prostor z razgledi na vse strani, ki bo zelo koketiral z naravo, morenami in grbinastimi travniki.

Investitorji merijo na goste, ki bodo iskali mir in uživali v naravi. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

Desno od vhoda bo bistro z dnevno ponudbo domačih jedi, v ta prostor bodo vrnili tudi obnovljeno staro lončeno peč, ki je bila nekdaj v restavraciji. V pritličju drugega objekta bo večja hotelska restavracija, namenjena gostom in zunanjim obiskovalcem, prav tako s pogledi odprta v naravo. V tretji stavbi bo wellness z notranjim in zunanjim bazenom, kamor bi lahko gostje prihajali tudi zunaj sezone.

V dislocirani enoti na mestu nekdanjega servisnega objekta so umestili družine – z igralnico v pritličju in družinskimi sobami v nadstropjih. Na drugi strani, kjer je bila vila Zlatorog, bodo kongresni del z osrednjo večjo kongresno dvorano za okoli 200 ljudi, po potrebi namenjeno tudi porokam ali drugim dogodkom, kot denimo klubski prostor ob večerih, ter tri manjše dvoranice, namenjene podjetjem za tim buildinge in sestanke. Nad njimi pa bo tudi prilagojen spalni del – z več enoposteljnimi sobami. »Če strnemo, bodo v vseh teh objektih spodaj javni program, zgoraj pa sobe. Te pa si bodo, kot že rečeno, zelo različne, različna pa bo tudi njihova arhitektura oziroma podoba; nekatere imajo zelo posebne kopalnice, druge bodo imele na balkonih tudi kopalne kadi ...« sta izpostavila Oman in Videčnikova.

Sobe bodo različne, od družinskih do takšnih za poslovne goste, nekatere bodo imele zelo posebne kopalnice, druge na balkonih tudi kopalne kadi. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

Kaj pa interier? To ni bila lahka naloga, priznavajo člani biroja Ofis, saj je bilo treba najti primerno ravnovesje tako med globalnimi hotelskimi trendi, elegantnim petzvezdičnim hotelom ter pričakovanjem gostov kot zadržanostjo, ki jo mora izražati objekt v tako občutljivem okolju, na koncu sveta, kakor Ukancu pravijo domačini. V interierju, ki mora biti v hotelskih stavbah del celostne zasnove skupaj z najmanjšimi detajli, kot so denimo stikala za luči, se bodo naslonili na lokalno stavbarstvo, les in tudi z abstraktno motiviko poskušali ustvariti razpoznavno identiteto teh počitniških in kongresnih namestitev, kakršno so tudi v hotelu Bohinj.

Naslonili se bodo na lokalno stavbarstvo, les in tudi z abstraktno motiviko poskušali ustvariti razpoznavno identiteto. FOTO: Računalniški prikaz Ofis arhitekti

»Tako bomo razširili in dopolnili našo ponudbo z Aparthotelom Triglav, kjer letujejo družine, in hotelom Bohinj, kamor zahajajo mladi gostje oziroma mladi po srcu, ki cenijo naravo in si po preživetem dnevu v gorah ali na kolesu radi privoščijo kozarec dobrega vina, tu pričakujemo predvsem goste, ki bodo iskali mir in uživali v naravi,« je sklenil Jure Repanšek.

Zlatorogovo rojstvo

Po odprtju bohinjske železniške proge je bil Bohinj znan kot eden od najbolj perspektivnih turističnih krajev v habsburški monarhiji. Povečano število gostov je zahtevalo vedno več prenočitvenih zmogljivosti. Jože Rauhekar, eden od najvidnejših turističnih delavcev v Bohinju, je leta 1906 v Ukancu zgradil prvi hotel Zlatorog, ki je bil takrat še lesen. Bil je dobro obiskan, zato je leta 1908 zgradil večji, tokrat zidani hotel na drugi strani ceste. Bil je sodobno opremljen, imel je tudi kopalnico. Pozneje se je Rauhekar znašel v finančnih težavah, zato ga je leta 1912 na javni dražbi kupilo Slovensko planinsko društvo. V njem so hoteli urediti izhodišče za gorske ture v Triglavsko in Bohinjsko pogorje. Po nakupu so ugotovili, da bo stavbo treba obnoviti. Prvotno hotelsko stavbo so uporabljali kot gospodarsko poslopje, občasno pa so v njej uredili tudi skupna ležišča. Nedaleč od hotelskega objekta je bilo tudi kopališče. Za prevoz po jezeru je SPD kupilo še nekaj dodatnih čolnov.

Z razstave Blišč in beda u kon'c sveta Gorenjskega muzeja v letu 2019