Gosposka hiša za razvajanje telesa in duha

Pred tednom dni so v nekdanjem konjskem hlevu in remizi za kočije ob Gosposki hiši, eni od številnih historičnih stavb Term Dobrna, odprli šest novih hotelskih apartmajev, vsak med njimi ima svoj mini center dobrega počutja: turško savno, prho in leseno kad z vodo, ki priteče iz termalnega vrelca. Lani je prav tako po načrtih ljubljanskega biroja Api kot štirizvezdični Boutique Hotel Dobrna na novo zaživela Gosposka hiša, prva v nizu načrta oživitve starih stavb zdravilišča z več kot šestoletno tradicijo.

Arhitekturni biro Api so po besedah direktorja Term Dobrna Leona Tomašića izbrali zaradi njihovih izkušenj in znanj pri obnovi spomeniško zaščitenih stavb. Znani so prav po načrtovanju oziroma prenovi hotelov, večine v Rogaški Slatini, blejskega Hotela Toplice in portoroškega hotela Palace, revitalizirali so, denimo, tudi Urbančevo hišo v središču Ljubljane, zdaj znano kot Galerija Emporium, pred tem pa tudi Gospodarsko razstavišče.



»Pri prenovi Gosposke hiše oziroma Vile Šenoe v Dobrni, ki je nazadnje delovala kot stavba uprave zdravilišča, smo želeli kar najbolj ohraniti stavbo in njene značilnosti oziroma vanjo poseči čim manj invazivno, saj je tudi spomeniško zaščitena. Oblikovali smo 13 hotelskih sob, v katere smo vstavili kopalnice. Nekatere sobe so po kvadraturi sicer na meji sedanjih standardov, vendar je pri revitalizaciji takšnih objektov to tudi pričakovano,« je povzel glavna vodila arhitekt Uroš Birsa, ki je v projektu sodeloval z arhitektko Jano Petkovič. Najmanjša soba meri okoli 18 kvadratnih metrov, največja pa okoli 40.

Tudi prvotno podobno število sob

Stavba, zgrajena leta 1862, je imela podobno – 15 sob. Stoji na mestu nekdanje Novakove domačije, domačije rodbine, ki je na svoji posesti že od sredine 17. stoletja do sredine 18. stoletja uredila gostilno in nekaj sob za prve kopališke goste, je navedeno v zapisu umetnostne zgodovinarke in konservatorke Mojce Štuhec o stavbni dediščini zdravilišča Dobrna. Po menjavi več lastnikov so hišo v drugi polovici 19. stoletja nazadnje odkupili Štajerski deželni stanovi.



Načrte za prezidavo v sedanjo stavbo, pri kateri so Novakovi hiši nadzidali nadstropje in mansardo ter jo na treh straneh opremili z balkoni, je po navajanju Štuhčeve verjetno izdelal graški arhitekt, gradnjo pa je prevzel celjski stavbni mojster Maks Stepišnik. V notranjosti so predelali kuhinjo, kjer so uredili stopnišče z dekorativno kovano ograjo. Tega tudi arhitekt Birsa poudarja kot enega od elementov, ki opazno zaznamuje tudi notranjost butičnega hotela. Gosposka hiša je le ena od historičnih vil na Dobrni, ki so sprejemale imenitne goste iz vse Evrope predvsem od sredine 19. stoletja, kakor si je zamišljal že takratni lastnik term grof Johan Hoyos. Pred butičnim hotelom so bile v zgradbi urejene pisarne in stanovanja zdraviliških uslužbencev.



Presenečenj med sondiranjem ni bilo, razen medetažne konstrukcije, ki se je izkazala za manj stabilno, kot so najprej ocenili. Na zunaj so skladno s smernicami pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine ohranili fasado, ki jo zaznamujejo zelene polknice in balkonskimi rizaliti z umetelno kovanimi ograjami, v notranjosti pa so sledili sodobni interpretaciji klasičnega sloga.

»Žlahtnost smo poskušali poustvariti z lesenimi elementi, in čeprav smo se samoomejili z izbiro hrastovega furnirja, je naročnik za pohištvene elemente predlagal dražjega orehovega, česar smo bili zelo veseli,« je povedal Birsa. Občutek razkošja dopolnjujejo tudi bogate barve, med drugim petrolejsko modra in oranžna, ter medeninasti elementi, na primer kopalniške armature.

Modra in zlata sta bili izbrani kot spomin na obisk Napoleonovega brata Ludvika Bonaparteja v Dobrni, ki se je tu zdravil, še pojasnjuje sogovornik arhitekt. Tudi na spletni strani term, ki so bile pisno prvič omenjene leta 1403, je navedeno, da se je leta 1809 tu zdravilo na stotine vojakov, ranjenih v francosko-avstrijskih bojih. Leta 1810 in nato še enkrat leto pozneje pa se je mudil na okrevanju Ludvik Bonaparte, ki se je zdravilišču oddolžil tako, da je dal v bazenu izravnati in zgladiti neravna skalnata tla.


 

V zavetju dvestoletnega parka

Arhitekta sta pri opremi butičnega hotela upoštevala načelo, da naj bi bila ta kar najbolj preprosta za vzdrževanje. Namestitev namreč deluje kot nekakšna butična depandansa, kamor se vstopa le s kartico, tu ni niti recepcije, je pa jedilnica s kuhinjo, v kateri je mogoče pripraviti zajtrk. V njej je prostora za 24 gostov, a toliko jih ni nikoli naenkrat, in to je pravzaprav edini večji javni prostor te stavbe ob vznožju Paškega Kozjaka, obkrožene z dvestoletnim Zdraviliškim parkom.

Čeprav so projekt začeli že leta 2018, torej pred pandemijo novega koronavirusa, koncept omogoča upoštevanje vseh zahtev nove realnosti. Tudi Uroš Birsa je prepričan, da je v bližnji prihodnosti pričakovati manj konfekcijskih namestitev, namesto velikih sistemov bo več zanimanja za intimnejše in bolj individualizirane.



Kdo pa se odloča za oddih v tej? »Kot se je pokazalo v tem letu dni, predvsem posamezniki in pari, ki iščejo intimnost in umik iz urbanih središč. Nekateri ga izberejo tudi kot priložnost za razvajanje telesa in duha ter nabiranje novih moči, saj so rezervirali katerega od programov za dobro počutje. Stavba se je izkazala kot optimalna arhitekturna rešitev, saj je že po odprtju odlično zaživela,« pritrjuje direktor term Leon Tomašić. Tudi pri njih poudarjajo trajnostni razvoj butične turistične ponudbe, kar je botrovalo odločitvi o prenovi te spomeniško zaščitene stavbe, prve v načrtu oživitve historičnih stavb znotraj tega turističnega kompleksa.

Boutique Hotel Dobrna:

Trajanje projekta: 2018–2020
Naročnik: Terme Dobrna, d. d.
Avtorja prenove: Uroš Birsa, Jana Petkovič
Velikost objekta: 690 kvadratnih metrov
Število sob: 13
Velikost sob: 18,2 kvadratnih metrov–39,5 kvadratnih metrov
Jedilnica: 24 mest
Vrednost projekta: 1,5 milijona evrov