Naša Petra

Z obžalovanjem sem pred kratkim odložila še zadnjo knjigo Neapeljskega cikla Elene Ferrante, izvrstno napisano in prevedeno (poklon Aniti Jadrič) pripoved o prijateljstvu, ki se razvija, zapleta, občasno presahne, se spet najde, in tako do poznih let; žal, nič več Lile in Elene ter njune pisane druščine iz revne soseske.

A čar knjig ni le užitek in odklop ob vešče zapisanih besedah, temveč tudi spodbuda k razmisleku. Ob tem natančnem popisu prijateljstva sem skoraj s sramom ugotovila, da tesne vezi iz otroštva in mladosti, ki so se obdržale do danes, jemljem za samoumevne, saj se o njihovi bíti doslej še nisem resneje spraševala.



Nerodno mi je tudi, ker se ne spomnim, kako in kdaj se je takrat zgodil trenutek, ko se je, kakor sem občutila pri rojstvu prijateljstev v »poznejših letih«, valovna dolžina drugega v celoti ujela z mojo, ko sta duši obeh zaprhutali od veselja ob ugotovitvi, da si našel »svojega človeka«, in je telo preplavil občutek, kot bi dobil glavno nagrado. In dober prijatelj je glavna nagrada, saj dobiš zaupnika, psihoterapevta, tolažnika, navijača, motivatorja, občasno celo varuško, dodatno roko, vedno pa dobro družbo za kavo, koncert, šport ... včasih je vse to združeno v eni sami osebi.

V gruči prijateljic, s katerimi smo se te dni zakopale v fotoarhive, da bi eni od nas za okroglo obletnico pripravile spominek na naš skupno preživeti čas – od nekaj let do treh desetletij in več –, se je med skupnim dopolnjevanjem spominov nehote razkril DNK naše družbe, še bolj pa žlahtni DNK prijateljstva bodoče slavljenke: ona nas je, zelo različne karakterje, seznanila in povezala v skupino, ki se ima vedno fajn.

Šele zdaj smo skoraj ganjene ugotovile, da je ona magnet za druženje, lepilo, ki nas drži in ponavadi skliče spet skupaj, poleg tega, kakor je pokazala naša »analiza«, je bila v vseh teh letih prav ona poleg vedno, ko se je kateri od nas zgodilo kaj lepega ali težkega, skratka, pravo sonce, vedno je imela dovolj energije in časa za vse.

Morda se moraš malo postarati, da znaš stvari oziroma ljudi pogledati bolj pozorno, ozavestiti, kaj imaš. Srečni mi, na katere sijejo tudi taka sonca. Petra, hvala!