Očarljiva Slovenija ob Blaguškem jezeru

Ob Blaguškem jezeru nedaleč od Svetega Jurija ob Ščavnici so junija lani, ravno med prvim in drugim valom pandemije covida-19, odprli prestižno glamping naselje Forest glamping resort Blaguš, ki skupaj z glamping naseljem v Ljubnem deluje pod blagovno znamko Charming Slovenia (Očarljiva Slovenija). Kratek čas, kolikor so lahko sprejemali goste, preden so se morale turistične nastanitvene zmogljivosti zaradi drugega vala epidemije znova zapreti, je pokazal, da številni zahtevnejši gostje iščejo prav takšno ponudbo: možnost umika v naravo in preprostost.
 

Vse je zelo preprosto

Kajti čeprav naselje, ki sta ga zgradila vrhunski butični čevljarski mojster Mario Herzog in uspešni podjetnik na področju proizvodnje pogonskih sistemov Iztok Podkrižnik, opisujejo kot prestižno, je vse v njem zelo preprosto, naravno in kar najmanj moteče za okolico in naravo. Nazaj k naravi je pač moto vseh glampingov in to je bilo vodilo tudi za investitorja ob Blaguškem jezeru, ki sta vsak iz svoje podjetniške dejavnosti prinesla tudi pretanjen občutek za lepo. Namestitveni objekti naselja – 16 leseno-steklenih hišk v gozdu ob jezeru in 33 lesenih, s trstiko prekritih dvokapnic na travniku – namreč skoraj niso spremenili podobe tega umetnega jezera in njegove neposredne okolice in so se čudovito zlili vanjo. Nekoliko s svojo velikostjo izstopajo le skupni objekt s kopalnicami pri hiškah v gozdu, restavracija na nasipu jezera in Herzogova čevljarska delavnica in salon, vendar ti s svojimi valovitimi, naravnimi oblikami in z veliko lesa ter trstike prav tako ne rušijo skladnosti okolja jezera med griči Slovenskih goric.



A čeprav so naselje zgradili med pomladjo 2019 in pomladjo 2020, uspešna zlitost hišk in drugih objektov naselja z okoljem in z naravo ni od včeraj. Mario Herzog je namreč zamisel o turističnem naselju ob Blaguškem jezeru začel razvijati že pred četrt stoletja, ko je začel tudi intenzivno odkupovati zemljišča ob jezeru. Sprva sta zamisel hotela uresničiti v partnerstvu z nekdanjim luksemburškim smučarskim asom Marcom Girardellijem, s katerim sta si prav tako zamišljala čim manj moteče in v naravno okolje vključene objekte. Herzog je leta 2006 skupaj z občino Sveti Jurij ob Ščavnici celo organiziral delavnico za študente krajinske arhitekture Biotehniške fakultete v Ljubljani, na kateri so sodelujoči iskali najprimernejše oblikovne in prostorske rešitve za turistične objekte ob jezeru. Njihov profesor Davorin Gazvoda je takrat dejal, da gre za »zelo kakovostno mešanico kulturne in naravne krajine«, ki bi jo bilo škoda pokvariti s pregrobimi gradbenimi posegi. A ker so se v nadaljevanju postopki zaradi nameravane gradnje ob vodi zapletali in vlekli v neskončnost, je Girardelli obupal.
 

Po načelu »počasi in kakovostno«

​Mario Herzog pa je vztrajal, počasi dokupoval zemljišča, vzdrževal okolico jezera, ob njem je uredil tudi manjši lokal in v sezoni je bilo jezero kar dobro obiskano. Ko pa je dobil gradbeno dovoljenje samo za večji gostinski objekt, se gradnje ni hotel lotiti zato, ker je hotel imeti enotno oblikovno in arhitekturno rešitev za ves kompleks. »Počasi in kakovostno,« je takrat dejal medijem. In zdaj, ko je končno našel primernega partnerja, pravi, da se je oboje uresničilo. »Da, na naše sedanje rešitve je gotovo vplivalo tudi dogajanje v zvezi z jezerom v preteklosti, tudi arhitekturna delavnica. Že tam smo iskali in našli odgovore na vprašanja, kako na primer posegati v gozd, da ga ne bi preveč spremenili in odprli. Sicer pa sva največ izhodišč za oblikovanje objektov in za samo ureditev naselja dala midva z Iztokom Podkrižnikom, saj sva vedela, kaj si želiva. Podrobnosti smo potem dodelali s projektanti in izvajalci. Ti so materializirali najine zamisli in prepričan sem, da imamo zdaj vrhunski produkt,« pravi Herzog.





Na vprašanje, zakaj se je Iztok Podkrižnik s svojo blagovno znamko Charming Slovenia odločil prav za Blaguško jezero in za Maria Herzoga, izvršna direktorica Petra Kordiš odgovarja: »Charming Slovenia pod svojim okriljem združuje unikatne namestitve, ki so postavljene stran od urbanega vrveža. Uvajamo višje standarde na področju glamping turizma, pri tem pa gostom približamo skrite kotičke Slovenije. Blaguško jezero s svojo lokacijo lepo sovpada v našo zgodbo; že pred zasnovo resorta so ob urejenih brežinah svoj prosti čas radi preživljali domačini. Z umestitvijo Forest glamping resorta smo v kraj privabili še več ljudi, ki nas obiskujejo z različnih koncev Slovenije in tujine. Z gospodom Herzogom nas je povezala sinergija enakih vrednot, delavnosti in neumorne ustvarjalnosti.«
 

Ponavljajoče se valovite linije

​Gozdne hiške in skupne objekte oblikovno povezujejo ponavljajoče se valovite linije, ki se navezujejo na bližino vode, na blago valovanje štirinajst hektarov velikega jezera pa tudi na valovito gričevje Slovenskih goric. Hiške so iz naravnih materialov, predvsem iz lesa, trstike, gline in apna, izdelali v prekmurskem podjetju Snopje, ki se ukvarja z gradnjo stanovanjskih hiš in glamping hišk iz naravnih materialov. Šestnajst kvadratnih metrov velike hiške so razpostavljene po gozdnatem dvigajočem se zahodnem obrežju jezera tako, da je bilo zaradi njih treba podreti kar najmanj dreves. Kljub zgrajeni poti, postavljenim šestnajstim hiškam in skupnemu objektu s kopalnicami in prostorom za druženje je tako gozd ob jezeru še vedno ostal gozd.
​Velik del pročelne stene in del ene od stranskih sten hišk pa ni iz naravnih materialov, ampak iz stekla. »S steklenimi stenami gostom približamo naravo. Tako je pogled na jezero prva stvar, ko zjutraj odprejo oči. Skozenj lahko opazujejo tudi dogajanje v gozdu in ptice, ki so si ustvarile domovanje v krošnjah. Široko odprta steklena vrata omogočajo, da naravo 'povabimo' tudi v notranjost,« pravi o takšni rešitvi Petra Kordiš.


 

Minimalistična oprema

Hiške so opremljene minimalistično, z zakonsko posteljo, mizico, stoloma, naslanjačem in obešalnikom. Zakaj tako, prav tako razloži Petra Kordiš: »Narava je tukaj največja danost – v namestitvah je točno to, kar gost potrebuje za udobno bivanje, hkrati pa ni dodano nič takega, česar ne potrebujemo. Največja dodana vrednost celotne opreme so tisti naravni elementi, ki so bili v resortu že pred našim prihodom – les, kamen in voda.«
Še bolj preproste so dvokapnice, ki so jih iz lesa in trstike prav tako izdelali v podjetju Snopje. So dovolj trdne, da gostom ponujajo varno in suho zatočišče tudi v najhujši nevihti, a obenem tako nežne in krhke, da je v njih mogoče slišati in čutiti utrip narave in življenja na travniku in v bližnjem gozdu. Razvrščene ob dveh robovih travnika spominjajo na šotore tabornikov, ki so pred desetletji na istem kraju prirejali svoja poletna taborjenja.