V nadaljevanju preberite:

Eden od štirih spomeniških piedestalov na londonskem Trafalgarskem trgu ne slovi, ker bi podpiral težo izbranega zgodovinskega veljaka, pač pa, nasprotno, ker je že od viktorijanskih časov nezaseden. Prazen. Zdaj je mednarodno znamenit, ker ga začasno zaseda sodobna umetnost, a bi se to po smrti kraljice Elizabete II. lahko končalo.

Precej podpore je namreč dobila zamisel, da bi na njem trajno pristal njen spomenik. A medtem ko se o tem krešejo mnenja, je na piedestalu po nenavadnem spletu okoliščin pristala vse prej kot dinastična figura v Evropi pozabljenega afriškega borca proti britanskemu kolonializmu, ki je leta 1915 padel pod britanskimi kroglami.

Nezaseden piedestal, ki se ga je oprijela oznaka tako imenovanega Četrtega piedestala (Fourth plinth), ljubitelji vizualnih umetnosti cenijo, ker se na njem v ritmu leta ali dveh izmenjujejo imenitni avtorski projekti, kiparska naročila, ki so ena mednarodno najprepoznavnejših praks kulturne politike britanske prestolnice.