V nadaljevanju preberite:

»Pozdravljam slovenske seljake, ki jih iskreno ljubim. Z veseljem sem prišel po poroki najprej med nje,« prebereš v ljubljanskem Jutru z 10. junija 1922. Besede so bile dan prej izrečene na Bledu pred poročno šrango, povedal jih je Aleksander I. Karađorđević, tedaj prvi mož Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev: od leta 1918 regent, od 1921 kralj.

Kraljico Marijo, s katero sta se 8. junija poročila v Beogradu, je »prisrčna narodna šega spravila iz ravnovesja in so solze oblile njeno lice«, je še navedel avtor članka. Ni pozabil pripisati, da je bila mladoporočenka blondinka vitke postave, pri čemer je njeno glavo krasila dolga, gosta kita, a fotografije iz tistega časa vendarle kažejo, da ji je s poudarjanjem vitkosti predvsem laskal.

{embed_foto_L50}1225053{/embed_foto_L50}Potem ko sta se mladoporočenca pri šrangi »odkupila«, sta se umaknila v sobane gradiča ob jezeru, ki takrat še ni bil v kraljevi lasti, a je to postal z nakupom dva meseca pozneje, avgusta istega leta. Ljubljanski časnik ga je v času poroke že imenoval z novim, srbskim imenom Suvobor, poročno potovanje pa je pomenilo sploh prvo bivanje Aleksandra v dvorcu.

Bled je bil ob prihodu kraljevskega para sredi »bajne razsvetljave« in že tedaj poln avtomobilov. Na jezeru je imenitnima gostoma v čast potekala »Beneška noč«, z gora so se videli kresovi, mladoporočenca pa sta lahko z gradiča prisluhnila napevu »Otok bleški, kinč nebeški«.

Ker niso pomembni le kralji, naštejmo še nekatere druge protagoniste tega dogodka izpred stotih let. Ob prihodu para pred Suvobor sta »šrangala« Vinko Jan iz Zgornjih Gorij in Alojzij Papler z Bohinjske Bele, Jakob Kocjančič in Josip Zajec, oba prav tako iz Zgornjih Gorij, pa sta držala vrv, spleteno iz cvetja.