Murska Sobota ni od včeraj

Gradbinci, ki so se nedavno lotili celovite prenove ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti, sicer negodujejo nad zamudo, toda arheologi Pomurskega muzeja so na gradbišču vsak dan na preži. Takoj ko v zanje zanimivih plasteh na globini slabega metra in pol pod sedanjo ravnjo ulice bagri naletijo na temnejše lise v tleh, pridejo in previdno prebrskajo vsak sumljiv kvadratni meter zemlje. In skoraj vedno najdejo kaj, kar dokazuje, da Murska Sobota ni od včeraj in da je bilo tu dobro razvito naselje najmanj že v srednjem veku.

Arhitekt, ki je Mursko Soboto iz vasi spremenil v mesto

To, da so zdaj arheologi na preži ob vsakem gradbenem posegu, ki odkriva globlje plasti pod mestom, je posledica naključnih najdb med rekonstrukcijo Slovenske ulice v lanskem letu. Takrat so pri kopanju novih jarkov za različne komunalne vode odkrili nekaj odlomkov srednjeveških keramičnih posod in zaradi tega začeli prva sistematična zaščitna arheološka izkopavanja v zgodovini mesta, pripoveduje vodja izkopavanj Branko Kerman, kustos arheolog v Pomurskem muzeju.

»Pred tem Murska Sobota ni veljala za zgodovinsko zanimivo in arheološko pomembno mesto, zato tu tudi po tem, ko so zaščitna arheološka izkopavanja ob gradbenih posegih postala že skoraj standard, pri nas takšnih izkopavanj ni bilo. Če ničesar ne pričakuješ, se tega ne lotevaš, in tudi investitorji v takšnih primerih niso dolžni obveščati ali vabiti arheologov. Toda sodeč po zadnjih dognanjih smo s takšnim ravnanjem ob velikih gradbenih posegih, ki so se v zadnjih desetletjih zvrstili v mestu, verjetno izgubili veliko dragocenih dokazov o razvoju Murske Sobote.«

Nova odkritja o preteklosti mesta

Zato so zdaj arheologi toliko bolj pozorni, da jim ne bi za vedno ušlo še tisto, kar se razkriva z gradbenimi posegi. Kajti to, kar so odkrili v zadnjih dveh letih, postavlja razvoj Murske Sobote v povsem novo luč in razbija tudi v samih Sobočanih zakoreninjen stereotip, da je bila Murska Sobota pred stoletjem ali stoletjem in pol le blatna vas, pred tem pa ni bilo na tem kraju ničesar.

Te dni arheologi budno spremljajo gradbena dela v ulici Staneta Rozmana in iščejo nove dokaze o razvoju mesta. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Že lanske najdbe v Slovenski ulici namreč kažejo, da je bilo mestno jedro poseljeno v srednjem veku, saj so našli predmete, ki izvirajo iz obdobja med 11. in 13. stoletjem. Tudi sledovi lesenih stojk dokazujejo, da so si ljudje tu postavljali lesena bivališča še v srednjeveških časih, čeprav ta niso bila bistveno trdnejša in trajnejša od slovanskih, katerih ostanke so v preteklosti našli v širši okolici mesta.

Letošnje najdbe ob prenovi ploščadi pred stolnico sv. Nikolaja so le še potrdile domneve o srednjeveškem strnjenem naselju na kraju sedanje Murske Sobote. Odkrili so lončarsko peč iz tistega obdobja, nedaleč od nje pa jamo za odpadke, v kateri so med drugim našli cel srednjeveški lončeni vrč z vijugastimi okraski, značilnimi za srednjeveško posodje iz panonskega prostora. Da v tistem obdobju tu niso živeli samo preprosti prebivalci v skromnih lesenih kočah, dokazuje pečnica s peči, kakršne so v tistih časih krasile in grele razkošnejše gosposke domove v Panonski nižini na območju sedanjega Prekmurja, Madžarske in Hrvaške.

Že v srednjem veku pomembno carinsko mesto

»V preteklosti smo sistematična arheološka izkopavanja opravljali le na drugih koncih Prekmurja in Pomurja, na primer ob gradnji pomurske avtoceste ali soboške južne obvoznice, ob urejanju Soboškega jezera in drugod, in zanimivo je bilo, da smo na teh najdiščih v okolici Murske Sobote našli dokaze o poselitvi iz vseh obdobij, od bakrene, bronaste, starejše in mlajše železne dobe, iz časov rimskega imperija in zgodnje slovanske poselitve, le iz srednjega veka jih je bilo malo ali nič. Zdaj smo z odkritji v samem mestu zapolnili to vrzel in ugotovili, da je v tem času Murska Sobota verjetno bila zgoščeno naselje tega območja,« pojasnjuje Branko Kerman.

Naselje se je razvilo ob eni glavnih trgovskih poti med avstrijskimi deželami in Ogrsko, hiter razmah pa doživelo, ko je postalo tudi kraj za carinjenje blaga, ki je potovalo po tej cesti skozi tako imenovana Nemška vrata v Gederovcih proti Radgoni ali iz nje.

Kustos arheolog Pomurskega muzeja Branko Kerman na razstavi o najnovejših odkritjih iz preteklosti Murske Sobote. FOTO: Jože Pojbič/Delo

Vse te ugotovitve so se arheologom zdele dovolj pomembne, da so o njih ter o najdbah pri stolnici in v Slovenski ulici pripravili manjšo občasno razstavo Sóbota pred Sóbotov, ki je še vedno na ogled v Pomurskem muzeju. »Poleg tega, da bi radi z razstavo Sobočanom in drugim obiskovalcem pokazali, da naše mesto obstaja že veliko dlje, kot smo domnevali doslej, hočemo z njo opozoriti na to, da bo v prihodnje ob gradbenih delih v mestu zaradi zaščite morebitnih arheoloških ostalin in preprečevanja njihovega uničenja nujno opraviti arheološki nadzor in nadaljevati vsaj s sistematičnimi zaščitnimi arheološkimi izkopavanji,« pravi Kerman.