Mini nebotičnik z glavo v obliki kristala

Slovenija se ponaša s kar 17 razglednimi stolpi. Če bo obveljalo pri nedavno izglasovani volji ljudstva, naj bi v Rogaški Slatini oktobra 2022 stala najvišja stavba pri nas. Na tem najbolj vitkem »nebotičniku« v državi bi lahko naenkrat bilo od 100 do 150 obiskovalcev, do vrha bi se lahko popeljali bodisi s precej jasnim pogledom na to, kako hitro in visoko potuje dvigalo, bodisi bi doživeli presenečenje šele na vrhu – sto metrov nad tlemi. Kaj naj bi še bilo v razglednem stolpu, je razkril soavtor, arhitekt Nande Korpnik.

Pred zdajšnjim idejnim projektom, 106-metrskim stolpom z razglediščem v abstraktni obliki kristala, je Korpnik v sodelovanju z gradbenim inženirjem Viktorjem Markljem zrisal rešitev, ki je bila nekakšen idejni poskus. »A je z njim župan Branko Kidrič vendarle kar stopil pred javnost, ki pa se je uprla predvideni lokaciji na južnem robu središča mesta. Ko se je pokazalo, da je stvar resna, so razpisali natečaj, rešitev naj bi pripravili, kot je narekovalo že ime, na temo kristala. Predvidena je bila tudi druga lokacija, na jugozahodnem delu Rogaške, ob vstopu v kraj s pogledom na neohistorični park in v liniji hotelov in promenade, na območju nekdanjih mizarskih delavnic,« je sogovornik povzel približno dveletno zgodovino zamisli o postavitvi stolpa v znan turistični kraj.



Našteta dejstva je sestavil v stolp, ki, kot je poudaril, povzema duha časa, je sodobna in ne bahava skulptura. »Gre za mini nebotičnik z nekakšno trinadstropno glavo v obliki nepravilnega kristala, ki je tudi navezava na tukajšnjo steklarno. Prav zaradi tega večkrat zalomljenega zgornjega dela iz jeklene konstrukcije in stekla stolp z različnih strani kaže drugačno podobo, hkrati se v notranjosti odpirajo in zapirajo pogledi,« je opisal skrite adute zalomljenosti.

Stoji na trikotni betonski nogi s temeljem dimenzij 13 x 13 metrov ter višine tri metre. Za armiran beton so se odločili zaradi nižjih stroškov gradnje, kot bi jih zahteval stolp iz jeklenih profilov, in večje požarne varnosti. V tehničnem opisu sta med prednostmi betonske konstrukcije navedeni tudi večja togost in masa, kar zagotavlja stabilnost, manjše nihanje in uporabnost tudi v večjem vetru. Kompaktnost prereza stolpa je večja in ni podvržen oprijemu morebitnega žleda, kar bi povečalo maso in vpliv vetra. V nogo bodo ulili dobrih 1600 kubičnih metrov betona, v njej bo tudi požarno stopnišče s kar 588 stopnicami.
 

Edini stolp pri nas s kavarno na vrhu

Obiskovalci bodo v stolp, ki bo postavljen blizu železniške in avtobusne postaje, vstopili skozi približno 50 kvadratnih metrov veliko vhodno avlo. Arhitekt si jo je zamislil opremljeno v lesu, vendar ne zaradi mizarskih delavnic na lokaciji, temveč zaradi prijetnosti tega naravnega materiala, ki vselej vabi človeka. Tu bodo pult za nakup vstopnic, trgovina s spominki in sanitarije ter vhod v dve dvigali, ki sta načrtovani na vzhodni stranici nosilne trikotne armiranobetonske noge. Dvigali bosta lahko prepeljali po osem ljudi.

»Eno je stekleno in omogoča razgled med spuščanjem ali dviganjem, drugo je zaprto in naj ne bi omogočalo razgleda med vožnjo. S tem dvigalom se bodo najbrž vozili predvsem tisti, ki jih je strah višine. V prvem nadstropju zgornjega dela bodo približno sto kvadratnih metrov velika kavarna in slaščičarna za do petdeset gostov naenkrat, sanitarije in servisni prostori. Drugo nadstropje, ki je približno enako veliko, je namenjeno panoramskemu opazovanju Rogaške Slatine in njene okolice z višine 100 metrov. Možen bo tudi dostop v tretjo etažo oziroma na streho oziroma razgledno teraso. Razmišljamo tudi o tem, da bi v prvem nadstropju pustili košček tal iz pohodnega stekla, skozi katero bi obiskovalci lahko pogledali 100 metrov navzdol,« je povedal.



Na spletni strani občine Rogaška Slatina je med največjimi odlikami stolpa – poleg statusa najvišje stavbe in turistične atrakcije – našteto še to, da bo to edini stolp s kavarno na vrhu in edini, ki bo ponujal interaktivne vsebine, podprte z najsodobnejšo digitalno tehnologijo, ter sledil usmeritvam Rogaške Slatine kot zlate zelene destinacije. Zeleno naj bi bilo vključeno v arhitekturo, oblikovanje in opremo, torej v naravnih materialih in brez plastike, pa tudi v ponudbo kavarne in vsebine priložnostnih dogodkov in razstav.

»Vsake toliko časa se pojavijo kritike, zakaj nam je stolpov sploh treba. Prepričan sem, da so nekateri kraji do stolpov upravičeni, drugi manj ali sploh ne, a v njih se skriva želja po prestižu pa tudi človeška želja po višini. Menim, da do stolpov ne bi smeli biti vnaprej negativistični, saj se navsezadnje tudi skozi takšne objekte kaže želja, da bi bili manjši kraji vidneje postavljeni na svetovni arhitekturni zemljevid. Pogrešam pa, da bi se v razprave vključila tudi laična javnost, ki v nasprotju s strokovno predvsem začuti, ali objekt sodi v njihov prostor, in ni obremenjena s strokovnimi argumenti,« je sklenil pogovor Nande Korpnik.