Dežela stolpov ali spomenikov

Slovenija ima poleg cerkva, ki stojijo na skoraj vsakem hribčku, tudi sedemnajst razglednih stolpov. Najvišji je v Lendavi, Vinarium meri 53,5 metra. V petih letih, odkar je odprt, ga je obiskalo že več kot 446.000 ljudi. Še večji uspeh žanje Pot med krošnjami Pohorje na Rogli. Odprta je eno leto, med pohorskimi smrekami se je sprehajalo že več kot 220.000 ljudi. Število obiskovalcev je res impresivno in marsikateri župan bi vse te ljudi rad videl tudi v svojih občinah. Domišljija pa jim največkrat ne seže dlje od stolpa ali fontane.

»Želja, da bi se dotaknili neba, ni nič novega. Babilonski stolp, piramide, skratka, čim višje stavbe. S tem dokažeš oblast nad ljudstvom. Da si zmožen iti v nebo. Hkrati pa gre tudi za tekmovanje med občinami in kraji, kdo bo imel višji stolp. To gre lahko hitro v ekstreme, kot smo jih antropologi opazovali pri obredu, ki so mu rekli potlač. Kdo bo razdajal več, kdo bo zapravil več denarja za nekaj, kar je pravzaprav spomenik županu,« razlaga antropolog ZRC SAZU dr. Dan Podjed.

Tudi Slovenci imamo običaje, ki gredo v višave, spomni Podjed: »Postavljanje mlaja, recimo. Rekordnega so leta 2006 postavili v Mozirju, 63 metrov je bil visok. Cvetnonedeljske butare so podoben pojav. Nenadoma so se začele pojavljati vse daljše in daljše in postale tako dolge, da jih skoraj ni bilo več mogoče nesti v cerkev. Gre za tekmovanje in izkazovanje neke moči v primerjavi z drugimi in tistega, ki si to postavlja. Hkrati gre za falični simbol. Zanimivo, da predvsem na vzhodu Slovenije postavljajo take stolpe, kjer je ravnica. Imamo pa zdaj dva tipa, kako se kraji izkažejo pred drugimi. Prvi je stolp, drugi pa fontana, iz katere brizga vino ali pivo. To sta očitno dva top turistična utrinka Slovenije.«




 

Gremo gor

Stolpov je res največ na vzhodu države, kjer so tudi najvišji. Vinariumu sledi stolp na Rudnici v občini Podčetrtek s 40 metri višine. Župan Peter Misja, sicer predsednik Skupnosti občin Slovenije, osem let pa je vodil tudi Turistično zvezo Slovenije, pravi, da so stolp postavili izključno s sredstvi turistične takse, po desetih letih prigovarjanj občanov, in ne zato, da bi v kraj privabili še kakšnega dodatnega turista, ampak da bi kraj razbremenili turistov.

To se jim je obrestovalo, saj se zdaj turisti resnično ne zadržujejo več v središču Podčetrtka, ampak odidejo na sprehod v hrib in na stolp. Misja sicer tovrstne atrakcije podpira: »V strategiji slovenskega turizma stolpov ni, ampak atrakcije so vedno dobrodošle. Morajo pa biti premišljene. Proti fontani piva v Žalcu je bilo veliko nasprotovanj, ampak sem že takrat javno povedal, da je to revolucija v turizmu. Ne vem, ali je zdaj revolucija, da bo že deseti naredil neko fontano. Dejstvo pa je, da so projekti Vinarium, fontana piva in Pot med krošnjami uspešni. To so nadstandardi v turizmu, ki imajo trenutno zelo veliko obiska. Ni pa prav, da jih je preveč, in je vprašanje, kje jih postaviti.«

O tem se sprašujejo tudi občani sosednje občine Rogaška Slatina, kjer si župan Branko Kidrič že nekaj let prizadeva, da bi postavili najvišji razgledni stolp v državi. Meril bi kar 106 metrov, stal bi na območju nekdanjega mizarstva in stal bi 2,1 milijona evrov. Nasprotniki prav v teh dneh zbirajo podpise, da bi lahko razpisali referendum. Kidrič je prepričan v uspeh, kot je povedal na zadnji novinarski konferenci: »Ta stolp je zgodba, ki je v Sloveniji še nimamo. Gre za stolp ali atrakcijo v mestnem središču, kamor se z dvigalom pripelješ v 20 sekundah. Potrebujemo magnet, generator povečanega obiska, ne moremo samo sedeti na lovorikah iz naše zgodovine in tradicije.«


 

Nagrajeni in obiskani

Vsem, ki vihajo nosove in se zgražajo nad lokacijami, župani in drugi ponudniki mahajo s številkami obiskovalcev in nagradami, ki jih tovrstni projekti prinašajo. Slovenska turistična organizacija (STO), ki že leta govori o butičnem, zelenem in trajnostnem turizmu, stolpe podpira, pojasnjuje predstavnica za odnose z javnostmi Lucija Jager: »Razgledni stolpi so turistične atrakcije, ki so v Sloveniji bolj prisotne predvsem v zadnjih letih, še posebej pa po letu 2015, ko je bil zgrajen Vinarium in ga je STO nagradila s priznanjem sejalec, to je priznanje za inovativne turistične produkte v slovenskem turizmu.«

Vinarium so zasnovali, da bi povečali število obiskovalcev v Lendavi, kar bi imelo pomemben učinek na nadaljnji razvoj turizma, je pojasnila Aleksandra Sarjaš iz lendavske občine. Gradnja je stala 1,7 milijona evrov, projekt je z 950.000 evri sofinancirala Evropska unija. Vsako leto ga obišče okoli 90.000 ljudi, od prodanih vstopnic imajo od 400.000 do 450.000 evrov prihodkov na leto. Letos je bil stolp zaradi epidemije dva meseca zaprt, kljub temu pa so avgusta dosegli rekord, v enem samem mesecu je namreč stolp obiskalo 18.246 ljudi.

STO je nagradila tudi lani postavljeni stolp na Poti med krošnjami na Rogli, in sicer s priznanjem snovalec, »ki še posebej upošteva trajnostni koncept slovenskega turizma, pri tem pa ponudba stolpa ob izkustvenih in zabavnih aktivnostih vključuje izobraževalne aktivnosti«. Tudi na Poti med krošnjami so imeli izjemen obisk. Od odprtja septembra lani so imeli že več kot 220.000 gostov, od 15. maja do konca avgusta pa se je po novi pridobitvi, 62-metrskem zavitem toboganu, z vrha 37 metrov visokega stolpa spustilo več kot 40.000 obiskovalcev.


 

Kaj kažemo?

Ali Slovenija postaja dežela stolpov, kaj v turističnem smislu pomenijo stolpi in ali je stolp primeren za vsako občino in vsako lokacijo? »V STO spodbujamo ponudnike k razvoju inovativnih, izvirnih in edinstvenih turističnih atrakcij, ki naj bodo izvedene v skladu s turistično strategijo destinacije ter ob konsenzu deležnikov oziroma prebivalcev destinacije ter v skladu z vizijo Slovenije kot zelene in butične ter v trajnost usmerjene turistične destinacije,« odgovarja Lucija Jager iz STO.

Vse te atrakcije imajo precej nasprotnikov, verjetno veliko tudi zelo upravičenih. A na koncu jih hodimo gledat. Tudi recimo v Dubaj, pravi antropolog Dan Podjed: »Tam gre dobesedno za razkazovanje. Vse, kar je v Dubaju, je šok in bleščavost. Ampak ali je to res to, kar moramo pustiti za sabo na dolgi rok? Tudi pri nas hočemo na vsak način krajino spreminjati in jo narediti bolj mogočno, ampak ne bo dejansko nič boljša oziroma ne bomo zaradi tega nič bolj možati v primerjavi z drugimi.«

Kaj tako visoko število obiskovalcev pove o nas samih, pa je Podjed jasen: »Da romamo na res čudne kraje (smeh). Namesto da bi si ogledali neko naravno lepoto, lezemo na nekaj, kar je naredil človek zato, da bi slavil samega sebe.«