Ko otrok sam odrine od pomola, je zanj tako, kot bi bil sam v vesoljski ladji

»Jadranje je velika šola za življenje. Ko devetletni otrok z optimistom sam odrine od pomola, je zanj tako, kot bi bil v vesoljski ladji sam sredi oceana. Vse je odvisno samo od njega. In ko prijadra sam do pomola nazaj, naj vas nikar ne pretenta, da česa ne zmore. Jadranje uči ljudi samostojnosti, ki jo je treba znati unovčiti.« Tako pravi naš olimpionik in izkušen jadralec Mitja Margon, predsednik jadralnega kluba Pirat, ki mlade uči plovbe z vetrom in predvsem - proti njemu.

Ko jadra prekrijejo Piran je videti tako na fotografiji Sama Viidica, uradnega fotografa največje regate najmlajših jadralcev v Evropi. Foto Samo Vidic

»Res moraš biti pošteno vztrajen. Neprestano si moker, mrzel in smrdljiv, saj si ves dan v neoprenu, noge se kuhajo v copatih z morsko žlobudro, veter pa goni svoje. Po drugi strani je to najlepši in najpopolnejši šport. Otroci, ki gredo na morje in se vrnejo, zmorejo vse,« razlaga olimpijec, ki je tudi predsednik organizacijskega odbora pravkar zaključene jubilejne 30. Sailing Point velikonočne regate optimistov v Portorožu, v bistvu  najpomembnejše regate za najmlajše jadralce v Evropi, na kateri je tekmovalo 610 optimistov iz kar 20 držav. Lep dosežek za slovenski jadralski šport in še večji za portoroški Pirat.

Olimpijec Mitja Margon je predsednik Jadralnega kluba Portorož, v katerem že skoraj sedem desetletij kalijo jadralske zvezde, a tudi povsem običajne ljubitelje jadranja. Foto Boris Šuligoj

»Vse se je začelo leta 1993, ko smo jadralci na avstrijskem Tirolskem ugotovili, da v zimskih in spomladanskih mesecih pač ne moremo jadrati na zamrznjenem jezeru Achensee, na 1000 metrih nadmorske višine. Iskali smo primernejši kraj za velikonočni jadralski tabor nekje na morju, in to tak kraj, ki bi bil enako oddaljen od Dunaja kot od Innsbrucka. Našli smo Portorož in bili že prvo leto več kot zadovoljni, ker je to idealen kraj: ni pretirano turistično razvit, ni predrag, ima odlično infrastrukturo, hotele čisto blizu, prijazno morje za mlade jadralce ... Seveda smo ob taboru želeli pripraviti tudi regato, na kateri so se nam pridružili še jadralci nekaj drugih držav in tako se je s pomočjo Jadralnega kluba Pirat rodila velikonočna regata, ki je danes institucija - najpomembnejša jadralna regata za najmlajše jadralce v Evropi,« je povedala Brigitte Flatscher, članica avstrijske jadralne zveze, ki ji je pri prvem velikonočnem jadralskem taboru pomagal tudi predsednikk avstrijske zveze optimistov Werner Delle Karth, iz Pirata pa sta bila glavna organizatorja velikonočne regate dr. Vera Maraspin in Miro Čarman.

Brigitte Flatscher, članica avstrijske jadralne zveze, ki ima zasluge za začetek tradicionalnih velikonočnih regat v Portorožu leta 1993. Foto Boris Šuligoj

Mitja Margon je s svojimi bogatimi jadralskimi izkušnjami kot predsednik Pirata leta 2019 prinesel nov zagon v portoroški klub. Skupaj z jadralskim kolegom Tomažem Čopijem sta tekmovala na olimpijskih igrah v Atlanti (1996), in Sidneyu (2000), ko sta zasedla 9. mesto. Kasneje je bil Mitja trener na olimpijskih igrahv Atenah in kot vodja ekipe jadralcev v Tokiju. Igre v Rio de Janeiru in Londonu je obiskal kot turist, zdaj pa bi se enkrat rad preizkusil še kot prostovoljec.

Tudi med optimisti je treba garati Foto Samo Vidic

Jadralni klub Pirat ima 200 članov. Vsako leto klubsko dejavnost obišče 1100 mladih, ne računajoč regat. Za vse četrtošolce iz domače občine pripravijo enodnevno brezplačno delavnico šole jadranja. Za gimnazijce in pomorce pa dva športna dneva na jadrnicah. Sicer pa organizirajo vsako poletje pet začetnih in štiri nadaljevalne tečaje za otroke med 8. in 14. letom. Na tokratni regati je tekmovalo 27  mladih portoroških jadralcev od skupno 60 iz Slovenije. V klubski floti jadrnic imajo 45 optimistov,  šest jadrnic razreda 420, dve 470 in eno jadrnico 49erFX, kar pomeni, da mladim tekmovalcem v omenjenih razredih ni potrebno kupovati jadrnic.

Optimisti med vetrom in valovi, ampak zmeraj pred Portorožem. Foto Samo Vidic

Slovenski jadralci imajo kaj pokazati na morju

Organizacija največjega jadralskega tekmovanja mladih v Evropi ni mačji kašelj. Več kot 600 mladih, različno izkušenih jadralcev so morali razdeliti v pet skupin, da so štartali ločeno v manjših skupinah. Za 60 najmlajših jadralcev so pripravili manj zahtevno regatno polje, bližje obali. Piranski zaliv je zadnje dni spominjal na mini Barcolano, saj je množica jadralcev povsem pobelila zaliv, da je zgledal še manjši, kot je. Regate je spremljalo vsaj 120 gumijatsih čolnov. Samo trenerjev, ki skrbijo za svoje varovance, je bilo 90. Sicer pa jim je pri organizaciji in varovanju pomagala Slovenska vojska, neprestano je bila prisotna tudi zdravniška ekipa. »Zato, da lahko regata poteka po vseh mednarodnih pravilih, vsak dan gara najmanj 60 do 70 ljudi.  Postaviti smo morali boje, povabiti osem sodnikov iz različnih držav sveta, šestčlanski regatni odbor, več članska ekipa je beležila in snemala prihode v cilj. Poskrbeli smo za fotografe, novinarje, varnost in še tisoč drobnih stvari, ki pridejo sproti. Nekomu se kaj zalomi, drugemu se pokvari motor, zmanjka goriva, kdo se poškoduje ali kaj izgubi ... Gre vendar za skoraj tisoč zelo aktivnih ljudi na morju in na območju jadralnega centra Portorož.

Vsi tekmovalci dobijo topel obrok, ko pridejo z morja. Ob koncu tekmovanja so vsi nagrajeni z velikonočnim čokoladnim jajcem, v njem pa piščalke. Samo eden srečnež je v jajcu našel pozlačeno piščalko in na ta način postal dobitnik jadrnice optimist slovenskega proizvajalca EXO Boat. Na velikonočni regati zdaj že po tradiciji tako izžrebajo srečnega optimista. »Regata je za nas priložnost, da se predstavimo svetu na različne načine,« pravi Mitja Margon. »To je priložnost, da povemo, kako uspešni smo na področjiu navtike v svetu. EXO boat izdeluje vrhunske čolne za optimiste. Ne znamo se dovolj pohvaliti, da smo v svetovnem vrhu, da so na Japonskem in v VelikiBritraniji denimo gumenjaki slovenskega podjetja VSR med najbolj cenjenimi. K tem lahko mirno dodamo Elan, oblikovalce brata Jakopin, Andreja Justina, Dana Lenarda ...« našteva Margon in dodaja, da jih organizacija regate stane približno 40.000  evrov, vendar uspejo vse stroške pokriti, tudi po zaslugi podpornikov in seveda prostovoljcev iz kluba. Še najdražji so stroški za povabljene sodnike. Klubu vseeno ostane toliko, da lahko potem pomagajo svojim najuspešnejšim tekmovalcem pri udeležbah  na regatah.«

Pospeševalci turizma v kraju

 Sicer pa takšna skupina jadralcev, ob katerih je še vsaj 600 spremljevalcev, trenerjev in članov družine, v osmih dneh ustvari skoraj 10.000 turističnih prenočitev v kraju. »Izračunali smo, da na leto z regatami in jadralci, ki pri nas trenirajo, ustvarimo vsaj 14.000 prenočitev. Letos konec junija organiziramo skupaj s tržaškim jadralskim klubom Sirena in jadralnim Klubom Grljan Barkovlje (Barkolana) še odprto evropsko prvenstvo v razredu 420, na katerega so se prijavili tudi jadralci iz ZDA, Japonske, Avstralije in Nove Zelandije. Ti ostanejo v Portorož skoraj mesec dni. To bo letos najmočnejša regata v Evropi. Prihodnje leto pa imamo v Portorožu konec junija svetovno prvenstvo v razredu optimist. Zaradi česar smo morali rezervirati 300 sob v hotelih LifeClass in v Hotelih Bernardin.

Tako to zgleda, ko postane stvar resna "sredi oceana", eno miljo od Bernardina. Foto Samo Vidic

Turistični delavci in tudi v občinski upravi počasi le spoznavajo pomen kluba, ki uspešno deluje v kraju že 68 let in je vzgojil kar nekaj vrhunskih jadralcev, tudi olimpijcev,« pravi Mitja Margon in dodaja: »Le malokateri šport omogoča, da se mladi tekmovalci (na primer v razredu optimist) že pred 15. letom udeležijo svetovnega prvenstva. Čeprav so tekmovanja pomemben sestavni del našega dela, pa v našem klubu vendarle niso poglavitni cilj, h kateremuu stremijo trenerji. Najpomembnejši cilj je, da se imajo otroci dobro, da se rekreirajo in spoznavajo morje, da se razumejo in gojijo že skoraj zaničevano besedo - tovarištvo.«

Jadranje šele v zadnjih letih zbuja  več pozornosti slovenske javnosti, za kar imajo največ zaslug jadralci s svojimi vrhunskimi dosežki. Jadranje je manj privlačno za pasivne gledalce pred TV ekrani, je pa zato nekaj povsem drugega za aktivne udeležence neprestanega krotenja in prilagajanja vetru in morju. Le kako je mogoče, da imajo Avstrijci v jadranju več medalj, kot Slovenci in Hrvati skupaj, se sprašuje marsikdo. Mar zato, ker imate veliko jezer, vprašamo Brigitte Flatscher. »Kje pa! Jadranje na jezerih je povsem neprimerno, Tam ni valov, tokov, ni takih vetrov kot na morju. Tudi avstrijski jadralci morajo vaditi na morju, če hočejo kaj doseči. Do nedavnega niti nismo imeli poklicnih trenerjev jadranja, šele v zadnjih letih se nekaj spreminja. Zdaj imamo v Avstriji 140 mladih tekmovalcec na optimistih in 120 jih je prišlo tokrat na regato v Portorožu, « je povedala mati štirih otrok, od katerih vsi jadrajo, čeprav se morajo celo do jezera peljati pol ure z avtom. Temu rečemo vztrajnost. Slovenci imajo morje in se jim še sanja  ne, kaj imajo. Čeprav je res, da ne jadrajo samo prebivalci ob morju, pa bi prav temu športu  lahko (in s pridom) namenili bistveno več pozornosti, kot doslej.

Tako zgleda še ne povsem urejena obala Jadralnega centra Portorož med velikonočno regato. Foto Boris Šuligoj