Dobro jutro: Leteči Holandec in vešča

Ni povsem jasno, kdaj je ladja duhov začela jadrati po sedmih morjih, ampak odkar je nizozemski kapitan Bernard Fokke, morda pa je bil Van der Decken ali Van Dam, obplul Rt dobre nade v orkanu, odtlej ta Leteči Holandec prihaja in odhaja. In skoraj ni desetletja, da ladje-prikazni ne bi srečal kdo od tuzemskih. Nizozemci so leta 1951 sprojektirali sodobnega "letečega holandca", ki je postal alfa in omega jadranja. Tako hitro je brzel. V 70-tih je portoroški jadralni klub premogel štiri "holandce", na njih sta se kalila in zastrupljala tudi morska viharnika Dušan Puh in Mitja Kosmina. Le kje so zdaj vsi ti leteči holandci, smo nostalgično ugibali v noči po odprtju novega Jadralnega centra, ob dveh novih zlatih kolajnah in penini na Piratovi mizi.

Jadranje hiti v nove čase z "veščami" in "sršeni". "Ko se ob maestralu moth dvigne iz morja, se povzpne na tanka krilca, skrita pod gredljem in krmilom, ko izgine upor, udarci ob valove, preneha tresenje, šumenje, in ti letiš tik nad gladino hitreje kot veter, tedaj ni več dvoma o tem, kaj je svoboda in kaj slast...," skuša pojasniti Luka Tomori, eden od štirih slovenskih srečnih lastnikov "motha" (vešče). To je pravi jadralski hi-tech, ki se je začel pred 90 leti v Avstraliji, a pravo revolucijo doživel pred 15 leti s podvodnimi krilci, ki jih je mogoče uravnavati s krmilom, pa tudi samodejno s paličico, ki visi s kljuna. Pri jadranju čudežno sešteva hitrost vetra in navidezni veter, ki ga ustvarja samo plovilo. Jadralci zlahka dosežjo 20 do 30 vozlov, najboljši tudi neverjetnih 38 vozlov. To je dobre tri metre dolg in samo 30 kilogramov peresno lahek bolid na morju. Tekmovalci s čeladami in v zaščitnih oblekah. Fantomske jadrnice tretjega tisočletja. Plovilo je pravi laboratorij fizike, tehnike, dizajna, športa in orgazmičnega užitka, ob katerem se človek zave novih vektorjev, o katerih se običajnim kreaturam še sanja ne.