Britanska kraljica Elizabeta II. je 96-letno življenjsko pot in 70-letno služenje javnosti sklenila na današnji dan ob 15.10 po lokalnem času na gradu Balmoral na Škotskem, dobre tri ure zatem je javnost o tem obvestil (zdaj suspendirani) voditelj BBC Huw Edwards. Medtem je princ Charles, prestolonaslednik z najdaljšim stažem, ki je bil ob mami v njenih zadnjih urah, pri 73 letih postal kralj Karel III. in še istega popoldneva pred Buckinghamsko palačo pozdravil množice. Tedaj ga je po raziskavi inštituta YouGov podpiralo 44 odstotkov Britancev, danes ga 55, je poročala agencija AFP. Po najnovejši raziskavi ima o njem pozitivno mnenje 60 odstotkov vprašanih.

Za kraljem Karlom III., ki po priljubljenosti ostaja za pokojno mamo in princem Williamom, je pestro leto, ne le zaradi izida biografije njegovega mlajšega sina princa Harryja na začetku leta, še prej pa Netflixovega dokumentarca. Zadnje dobro leto dni je bilo zaznamovano s kar štirimi velikimi kraljevimi dogodki.

Zadnje leto so zaznamovali štirje kraljevi dogodki: kraljičin platinasti jubilej, njen pogreb (na fotografiji), kronanje Karla III. in njegovo priznanje za škotskega vladarja. FOTO: Reuters

Potem ko so se Britanci junija lani s kraljico veselili njenega platinastega jubileja vladanja, so se ji tri mesece zatem poklanjali na poslednji poti (poslovilni dogodki so davkoplačevalce stali okoli 188 milijonov evrov). Na začetku letošnjega maja so se navdušenci nad monarhijo, ki jo po najnovejših podatkih podpira 62 odstotkov vprašanih (med mladimi veliko manj), kot republikanci, ki so ob nastopu novega kralja spet postali glasnejši, zgrnili na ulice ob njegovem kronanju. Na začetku julija je s slovesnostjo in cerkvenim obredom uradno postal še škotski kralj.

Zadnje dobro leto dni so zaznamovali štirje kraljevi dogodki, kraljičin platinasti jubilej, njen pogreb, kronanje Karla III. (na fotografiji) in njegovo priznanje za škotskega vladarja. FOTO: Reuters

Bolj dostopen in sproščen

Ob prvi obletnici se vrstijo ocene Karlovega vladanja, ki sta ga zaznamovala zmernost in stišanje njegovega okoljskega aktivizma. Urednica revije Majesty Magazine Ingrid Seward je za Reuters ocenila, da se je začelo »izredno dobro«. »Prehod je bil veliko bolj gladek, kot se je pričakovalo. Pričakujemo lahko morda le majhne spremembe, saj utira pot princu Williamu, o katerem si predstavljam, da bo moderniziral monarhijo,« je za AFP ocenila profesorica Pauline Maclaran z londonske univerze.

Karel se je po njenem izkazal kot »skromen in dostopen« v času, ko se Velika Britanija spopada z eno od največjih kriz zaradi dviga življenjskih stroškov. Tudi v prvem božičnem nagovoru, ki si ga je ogledalo rekordnih več kot deset milijonov ljudi, je pohvalil »iskreno solidarnost« Britancev, ki so si pomagali v tej krizi.

Profesor zgodovine na univerzi Manchester Metropolitan Jonathan Spangler vidi Karla kot bolj dostopnega od njegove mame, kaže več človečnosti, bolj sproščen je tudi na uradnih fotografijah. Kraljica je bila predana Skupnosti narodov, Karel pa po njegovem deluje globalno. Zgodovinarka monarhije Anne Whitelock za zdaj ni zaznala napake niti odločilnega trenutka, izpostavlja pa, da velika vprašanja, kot so kolonialna zapuščina in oprostitev plačevanja davkov, ostajajo odprta.

Kralj Karel III. je v Buckinghamski palači februarja sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega med njegovim prvim obiskom v Združenem kraljestvu po ruskem napadu na Ukrajino. FOTO: Aaron Chown/ AFP

Kmalu v Francijo

Kralj je v zadnjem letu sprejel tuje voditelje, vključno z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom, južnoafriškim predsednikom Cyrilom Ramaphoso in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, opravil pa le en državniški obisk, in sicer v Nemčijo, potem ko je načrtovanega v Francijo marca odložil zaradi protestov proti pokojninski reformi. Tja se bo z ženo, kraljico Camillo, odpravil med 20 in 22. septembrom. Kot napovedujejo, naj bi tridnevni obisk utrdil izboljšane meddržavne odnose, saj si državi prizadevata okrepiti vezi, ki so bile napete zaradi brexita.

Kralj bo kot prvi član britanske kraljeve družine nagovoril francoski parlament, se udeležil banketa v palači Versailles in obiskal ekološki vinograd v Bordeauxu. Pripravljal naj bi tudi veliko čezmorsko turnejo za izboljšanje odnosov s Skupnostjo narodov, po poročanju Reutersa pa naj bi kmalu dal pobudo za boj proti zavržkom hrane ter hotel zmanjšati osebje v kraljevem gospodinjstvu.