Košček eksotike sredi knežjega mesta

V spomeniško zaščiteni stavbi Celjskega doma že eno leto bivajo najrazličnejše eksotične živali. V delu stavbe, ki ima vhod z ulice, v soseščini hotela Evropa, deluje Tropska hiša, varen prostor za številne ogrožene in kritično ogrožene živali. Njena posebnost je, da se nekatere živali tudi prosto gibljejo, zato jih lahko obiskovalci spoznavajo čisto od blizu. Če seveda same pridejo do njih. In če pridejo, je to izkušnja, ki vam je ne more dati nobena televizijska oddaja ali knjiga.

Tropska hiša ima svoje poslanstvo predvsem v ozaveščanju o živalskih in rastlinskih vrstah ter o njihovih življenjskih prostorih. Simon Cirkulan, profesor biologije in kemije, ustanovitelj in prvi mož Tropske hiše, meni, da lahko pestro biodiverziteto sveta ohranimo predvsem tako, da ljudem ta svet približamo. Tako ima v Tropski hiši več kot sto različnih živih ambasadorjev, ki bodo zagotovo nekaj premaknili v vašem srcu, če jih le obiščete.

Viktor je mladiček zlatoglavih levičev. Star je tri mesece in je (brez repa) velik za eno dlan. Zlatoglavi leviči tekajo naokoli in če si čisto pri miru, jih lahko vidiš precej od blizu. FOTO: Tropska hiša

Tropska hiša je z nekaterimi vrstami vključena v evropske vzrejne programe za ohranitev vrst ali evropske rodovne knjige. Vzrejajo živalske vrste, ki so v naravi redke in mnoge ogrožene, pri tem pa sledijo visokim znanstvenim in etičnim standardom. Nekatere izmed njih so v Sloveniji celo prvič. Med njimi denimo par majhnih opic zlatoglavih levičev. Izabela in Fernando sta pred tremi meseci postala tudi starša, mali Viktor zdaj že sam pleza po vejah. Družinica se bo marca spet povečala.

Poleg zlatoglavih levičev, ki so ogrožena populacija, imajo v Tropski hiši še en par malih opic, in sicer beloglavčka Frido in Pabla. Beloglavčki so kritično ogrožena vrsta, zato je vzrejni program še toliko bolj pomemben. In tudi ta par je v Tropski hiši pred nekaj tedni dobil naraščaj. Enega mladička so morali poslati na veterino, kjer ga ročno hranijo, drugi je varno na očetovem hrbtu.

Beloglavčka Frida in Pablo sta 20. decembra postala starša. Enega mladička hranijo na veterini, drugi pa dobro napreduje v Tropski hiši. Mama ga podoji, nato pa nastopi oče Pablo, ki ga skoraj ves čas nosi na hrbtu. FOTO: Tropska hiša

»Zanje je družina evolucijsko pomembna. Za mladiča tako skrbijo tudi starejši bratje in sestre. Pari se samo glavna samica, torej mama vseh. Če pa je katera samica dovolj samozavestna, vodilna, si naredi svoje ozemlje, poišče svojega partnerja in ustvari svojo družino. Podobno smo storili mi, ko smo od rejca dobili genetsko različen par, ki se je ujel in dobil mladičke.« Če bo kakšen od njihovih mladičkov želel na svoje, jih bodo oddali v druge živalske vrtove. »Nikakor pa ne zasebnikom, ki bi jih želeli imeti za hišne ljubljenčke, ker opice to nikakor niso.«

Ekosistemi

V Tropski hiši lahko raziskujete življenje petih ekosistemov: afriško savano, monsunski gozd, arizonsko puščavo, amazonsko džunglo in kotiček hišnih ljubljenčkov. Največja žival Tropske hiše se skriva v Monsunskem gozdu, kjer prebiva siamska krokodilka Bella Veronika. »Krokodili so starodavne in izjemno pametne živali in naredijo vse, da preživijo. Ne premikajo se veliko, jedo, ko hrano res potrebujejo.« Tu ima izbrani jedilnik s podganami, ribami, najraje pa ima prepelice. Je v evropskem vzrejnem programu kot kritično ogrožena vrsta. »Vsaka vrsta, ki je v evropskem vzrejnem programu, ima koordinatorja iz določenega živalskega vrta, in ta potem spremlja vse osebke po Evropi in določa, katera žival se bo s katero parila, ker ima vso njihovo genetiko v papirjih.«

Bella Veronika je čudovita siamska krokodilka, kritično ogrožena vrsta. Najraje ima prepelice. S perjem vred. FOTO: Tropska hiša

Posebej zanimiv del Monsunskega gozda v Tropski hiši je jasa ptic, kjer boste majhne ščinkavce (gouldova amadina, rjastorepa amadina, riževec, japonski balebček, ringel amadina …) in par golobov krvavečega srca opazovali čisto od blizu. Brez ograje ali mreže. Prosto letajo po prostoru. Riževcev, ki so ogrožena vrsta, je vedno več, je vesel Simon: »Odkar jih imamo, so imeli že tretjič mladiče. Takoj, ko eni gredo, že vali druge. V naravi so redki, tu pri nas pa jim gre zelo dobro. Oddamo jih drugim sodobnim živalskim vrtovom, da nadaljujejo poslanstvo v vzrejnih in izobraževalnih programih.«

Ljubljenčki

Kotiček hišnih ljubljenčkov, kjer boste videli neizmerno ljubke kunce – in se poučili, da kunci niso zajci – pa morske prašičke, nimfe in skobčevke, je posebno za otroke zelo poučen. »Te živali so odlični ambasadorji kot predstavniki določenih sesalcev, ptičev, ker ti takoj zlezejo pod kožo s to ljubkostjo. Hkrati pa tu učimo, katere živali so hišni ljubljenčki in katere naj ne bodo.« Izobraževanje je ključno, pravi Simon. Samo tako lahko ohranimo naravo.

Goloba krvavečega srca. Samica je znesla tri jajca, zdaj držijo pesti, da bi valila. FOTO: Tropska hiša

Tudi to je hotel povedati z razstavo o podrevnicah, to so ene izmed najbolj atraktivnih brezrepih dvoživk, ki živijo v južni in srednji Ameriki. In so obupno strupene. Majhna, pisana žabica bi s strupom zlahka pokončala 20 ljudi. Te, ki so na ogled v Tropski hiši, sicer verjetno ne, ker se ne hranijo s strupenimi žuželkami. Čeprav živijo na drugem koncu sveta in se zdi, da zanje ne moremo veliko narediti, pa Simon razlaga, da jih tudi mi lahko zaščitimo.

Amazonska podrevnica. Čeprav je ta skoraj bela, so lahko tudi zelo pisane. Da gre za isto vrsto, so pokazale šele genetske raziskave. FOTO: Tropska hiša

»S pravo izbiro hišnih ljubljenčkov, s tem, ko se vprašamo, ali res potrebujemo tropski les v stanovanju. O zaščiti okolja se ogromno govori, a premalo naredi. Madagaskar, Amazonija, jugovzhodna Azija so območja vročih točk biodiverzitete in pomembna na globalni ravni, če govorimo o izmenjavi snovi, predvsem pri proizvodnji kisika in porabi ogljikovega dioksida. Mogoče se sploh ne zavedamo, da imamo tudi mi vpliv na ta območja. Kljub naprezanju naravovarstvenikov je krčenje življenjskega prostora ogromno. Zelo veliko ljudi bi želelo videti živali v naravnem okolju, tudi mi. Ampak moramo se vprašati, ali to sploh še obstaja oziroma ali bo obstajalo čez pet, deset let. Trendi kažejo, da ne. Tisti, ki bi želel ogrožene vrste varovati v naravi, nima veliko znanja. Zato smo veseli, da tem, ki jih imamo, lahko ponudimo res varno okolje, kjer se razmnožujejo, in mogoče bodo nekoč potomci lahko šli nazaj v naravo, če bo ta zaščitena.«

Vietnamsko mahovo žabo komaj najdete. FOTO: Tropska hiša

V neposredni bližini se začne Arizonska puščava, kjer domujejo različni ptičji pajki, ki tudi postajajo ogroženi. Populacija mehiškega ognjenonogega ptičjega pajka je v upadanju predvsem zaradi črnega trga, saj so jih ljudje lovili za hišne ljubljenčke. »Danes je popularno imeti ekstrem. Ali na obrazu ali v terariju. Ampak mislim, da pravi ljubitelji živali ne kupijo živali iz narave in jo imajo potem doma.« Sicer pa tu najdemo tudi klopotače in šilonose gože. Teksaško klopotačo se sliši po vsej Tropski hiši, ko začne rožljati s svojo ropotuljico. »So se pa v zadnjem obdobju navadile, da ne rožljajo več, ker jih ljudje prav zaradi tega najdejo in ubijejo. To je evolucijska prilagoditev.«

Zvezda

V Afriški savani sta glavni zvezdi par lemurjev oziroma obročkastorepih makijev. Samček Mialy se je ob našem obisku »vozil« na želvi, ki ga je mirno prenesla z ene strani prostora na drugega. Samička Kintana se je sončila pod UV lučko. Njuni malgaški imeni pomenita Večno dober in Zvezda. Kintana ima menda kar pravo ime, tudi ljudem hoče ukazovati.

Simon Cirkulan, ustanovitelj in vodja Tropske hiše, z lemurjema. FOTO: Tropska hiša

Sicer pa v tem prostoru najdemo še progaste monguste, sorodnike surikat, ki se ves čas stiskajo. In imajo mladičke. Letos jih spet pričakujejo. Pred kratkim so dobili še par afriških vrst polopic, moholijev galago. Skupaj ju je iz dveh živalskih vrtov sem spravil koordinator, tako da tudi tu pričakujejo mladičke. V tem prostoru je še koliba malih velikanov, kjer boste videli največjega možnega ščurka in polža, za katerega je človeška dlan premajhna. Na drugi strani prostora pa so v vrsto postavljeni terariji z različnimi gekoni. Ti se pripravljajo na novo občasno razstavo o čisto pravih zmajih, ki jo pripravljajo spomladi, na njej pa bodo podrobneje predstavljeni gekoni, kameleoni, skinki in varani.

Proti koncu obiska je k nogi prišel lemur Mialy in začel plezati. Radovedno in nežno se je dotikal. Čeprav se dotakne noge, se v bistvu dotakne srca.