#konji, #avtomobili, #osebnosti

Pomembno je, da ujameš tisti posebni trenutek, da s fotografirancem skupaj ustvarita čarovnijo, predvsem pa je pomembno, da fotografija daje vtis, da je bila narejena brez posebnega truda, pravi Uli Weber. Serijo tako ujetih trenutkov mednarodno priznanega fotografa predstavlja razstava s prav takšnim imenom – Trenutki –, ki so jo odprli sinoči v Palaciju Ljubljanskega gradu in bo na ogled do 4. septembra. Predstavljeni sklopi #konji, #avtomobili, #osebnosti so tudi nekakšen povzetek njegove dozdajšnje karierne poti.

Britanski glasbenik Sting v rdečem plašču iz umetnega krzna oblikovalke Katharine Hamnett je vodilna podoba razstave, fotografija, ki je Ulija Webra leta 1994 popeljala na naslovnico modne revije Arena. Na delo, ki je eno od njegovih temeljnih, je še vedno ponosen. »Po tej sem naredil mnoge naslovnice, a ta je takšna, ki je ni mogoče ponoviti,« pravi. »Ker je ta razstava tudi nekakšna retrospektiva, je bilo tako rekoč samoumevno, da jo vključimo,« je razmišljal v krajšem pogovoru, medtem ko so v Palaciju izobešali še zadnje fotografije pred sinočnjim odprtjem razstave. Pri postavljanju razstav rad sodeluje, kajti: »So trenutki, ko delaš, in so trenutki, ko delo pokažeš.«

Postal je tudi pred fotografijo golega Daniela Radcliffa ob belem konju. »To je še en poseben trenutek, trenutek, ko je Harry Potter postal moški. Potem ko je posnel več filmov o mladem čarovniku, se je pripravljal za igro Equus, v kateri igra iztirjenega mladega moškega, ki iz seksualne frustracije oslepi šest konj,« je postavil delo v kontekst. Že samo delo Petra Shafferja je polno kontroverznosti, kar nekaj pa je je sprožilo tudi pripravljanje te igre, saj je bil Radcliffe star komaj 17 let, ko je v omenjeni vlogi nastopil gol.

V seriji portretov si med drugimi sledijo avstralska pevka Kylie Minogue iz časa vrhunca svoje priljubljenosti, britanski igralec Hugh Grant v precej mlajših letih, manekenka Kate Moss z razmršeno pričesko v črno-beli tehniki – vse z estetiko, ki je z leti postala lastna Uliju Webru. Fotograf nemškega rodu (rodil se je leta 1964 v Ulmu) je že kmalu zapustil domovino in se, zaljubljen v fotografski aparat, odpravil v uk v Italijo. Kot pri številnih znanih fotografskih imenih, kot pripoveduje, je bil tudi pri njem ključen čisto preprost dogodek: pri 16 letih mu je oče podaril fotoaparat. Zaljubil se je v napravo, ki jo je dobil, in v vse, kar je lahko z njo ustvaril.

V Rimu je tri leta študiral fotografijo in vzljubil tisti italijanski dolce vita, ki je bil tako drugačen od načina življenja v Nemčiji. Pa vendar ga ta ni zadržal; leta 1986 se je preselil v London, ki je bil v naslednjih desetletjih (in še vedno je) središče njegovega življenja, medtem ko je potoval po prestolnicah mode, kot so Milano, Pariz in New York. Po naslovnici s Stingom je kmalu napredoval na prve strani svetovno znanih revij Vogue, Elle, GQ, Marie Claire, The Times Magazine, Tatler …

Campari z Achillejem Castiglionijem

Stephen Fry, Helena Bonham Carter, Damian Lewis, Anna Paquin, Tim Roth, Bruce Willis, Jeremy Irons, Boy George je še nekaj obrazov znanih in slavnih, ki jih lahko prepoznamo z njegovih portretov. »Biti fotograf prinaša odličen življenjski slog, ki omogoča spoznavanje številnih ljudi, tudi znanih osebnosti. Mnogih med njimi ne bi nikoli ali ponovno srečal,« razmišlja. Posebej izpostavi brazilskega arhitekta Oscarja Niemeyerja, ki je umrl pred desetimi leti. Med fotografiranjem sta komaj spregovorila, povezala sta se na neki drugi ravni. Ali pa Achilleja Castiglionija, s katerim sta ob enajsti uri dopoldne skupaj srknila campari. Sloviti italijanski oblikovalec je umrl že pred dvajsetimi leti, kar prav tako orisuje po svoje razpon kariere Ulija Webra. Znana je tudi njegova fotografija Patrizie Reggiani, nekdanje žene Maurizia Guccija, ki se je spet začela pojavljati na naslovnicah, ko je izšel film Hiša Gucci.

A ne glede na to, ali gre za slavne osebnosti ali za ljudi, ki jih morda še nikoli niso fotografirali, pomembno je, da ujameš tisti posebni trenutek z njimi, to je del skrivnosti, pravi. Kako ve, kdaj je tisti pravi trenutek, ko je delo končano, projekt zaključen? »To je težko opisati, preprosto začutiš nekje globoko v sebi. O tem ne razmišljaš, samo zaveš se, da si končal. Vsaj pri meni je velikokrat tako, da je prav zadnja fotografija najboljša,« odgovarja.

In tudi pri opisovanju svoje estetike je odgovor preprost. »Sem človek, ki rad ugodi ljudem. Rad jih naredim zanimive, da so videti dobro. Ne iščem skrajnih trenutkov, ampak hočem narediti fotografijo, po kateri lady Harlech, ki je bila muza Karla Lagerfelda, reče 'hvala'. S fotografijo ne izražam toliko družbene kritike, ampak ustvarjam naslovnice,« pove ob črno-beli fotografiji z omenjeno portretiranko.

Od slavnih obrazov k slavnim avtomobilom

Portreti, narejeni v neponovljivih trenutkih kar dveh desetletij, so bili tema njegove prve knjižne izdaje iz leta 2010, ki so ji sledile razstave v Londonu, New Yorku in Milanu. Predgovor h knjigi je napisal nekdanji urednik fotografije pri reviji Vogue Ivan Shaw, s katerim sta veliko sodelovala.

Naslednji veliki projekt zaznamuje prehod od slavnih obrazov k slavnim avtomobilom, od portretov k reportaži. Goodwood Revival (Goodwoodski preporod) pripoveduje o najbolj ekscentrični dirki starodobnikov, ki vsako leto poteka v angleškem Zahodnem Sussexu, na posestvu Goodwood v lasti vojvode Richmondskega, ki je tudi napisal predgovor h knjigi, izdani leta 2014. Neprecenljivi avtomobili na dirki svetovnega slovesa, trije dnevi in približno trideset tekmovanj, na katerih zmagujejo najhitrejši.

In od avtomobilov h konjem, kot nekakšen hommage Angliji in Angležem, ki ga že desetletja tako ljubeznivo gostijo. Knjiga The Allure of Horses je nastala v tridesetih dneh, če bi šteli v dneh, a če bi šteli v letih, je plod petletnega dela in raziskovanja odnosa med konjem in človekom. Uli Weber upodablja konje in jahače v okoljih, ki jih Britanci zelo spoštujejo: od menjave straže v kraljevi konjeniški enoti do vznemirjenja pri igranju pola, ne pozabi niti na konja kot delovno žival ali preprosto sopotnika po podeželju na topel poletni večer. In še posebno rad omeni, da je s sklopom fotografij konjev prišla posebna zahvala kraljice.

Leta 2019 je izdelal tudi serijo portretov igralcev pola za trgovino Hackett London, ki je bila nato razstavljena v londonski dražbeni hiši Christie's in prodana na dražbi za dobrodelne namene, je mogoče izvedeti iz napovedi razstave, ki se je odprla sinoči v Palaciju Ljubljanskega gradu in je nekakšno nadaljevanje tamkajšnjih poletnih razstav modnih fotografov Giampaola Sgure (2018) in Alana Gelatija (2021) ter retrospektive kostumografa Alana Hranitelja (2019). V tem času, kot pravijo na Gradu, si prizadevajo, da bi tudi za goste iz tujine, ki v tem času prihajajo v največjem številu, pripravili raznovrstne dogodke in razstave, tudi z imeni svetovnega slovesa.

Kuratorka razstave Trenutki je Chloe Beeney, ki je Webra takole opisala: »Kot nežna duša Uli izvabi trenutke, ki so pogosto nenačrtovani in jih drugi ne vidijo. Nihče in nič ne uide njegovim lečam.«